Digitalna knjižnica

Magistrsko delo obravnava problem pomanjkanja programa znotraj Triglavskega narodnega parka in posledičnega propada še obstoječih programov. Z analizo sistemov lesene, trajnostne in samozadostne gradnje poskuša magistrsko delo dokazati, da je gradnja na območju, ki je nacionalnega pomena in velja za enega najbolj zaščitenih ne samo mogoča, ampak celo smiselna. Objekt se poskuša s sodobno formo približati vernakularnim arhitekturnim vrednotam območja in se vanj čimbolj vklapljati, a hkrati izražati moderen in samostojen duh. Projekt je zasnovan tako, da v samo naravno strukturo okolja čim manj posega in mu ne odvzema, vendar kvečjemu dodaja na kvaliteti. Z razvojem takšnega programa se poskuša ugotoviti zmožnost napajanja in vzdrževanja širšega okolja narodnega parka.

The paper presents a method for identifying and classifying local stakeholders involved in renewable energy development. The method is based on the expert assessment and comprises three main steps: (1) identification of the independent experts considering their expertise and knowledge of the local context; (2) identification of the local stakeholders based on expert assessment; and (3) analytical categorisation of stakeholders taking into account the professional relationship network. Using forest biomass (bioenergy) production as example, the stakeholder analysis is illustrated on the case study of Triglav National Park, which is characterised by a high potential of woody biomass production and a large number of stakeholders involved in land use and management. The first stage of stakeholder analysis identifies the key stakeholders to be involved in bioenergy development, through a survey with local experts. The results highlight eight key stakeholders and several primary and secondary stakeholders that should be involved to ensure socially acceptable decision-making about the renewable energy development in the Triglav National Park.

Po petih letih razprav se je v teh dneh začela javna obravnava načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka. Ta bo za prihodnjih deset let določil varovanje narave in življenje na območju našega edinega nacionalnega parka. Dokument je nujen za delovanje parka, toda v Bohinju, občini, kjer na zaščitenem območju živi največ prebivalcev, mu odločno nasprotujejo. Zakaj tako buri duhove, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Romano Erjavec.

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Ponaša se z izrednim vodnim bogastvom, ki ga povzroča nadpovprečna statistika letnih padavin, kaže pa se v velikem številu raznovrstnih vodnih teles, ki se poleg pomembnega vira pitne vode izrabljajo v najrazličnejše ekonomske namene (turizem, energetika, šport in rekreacija). Razvoj omenjenih, s hidrološkim krogom povezanih gospodarskih panog, je tako močno odvisen od hidrološkega stanja območja Triglavskega narodnega parka v prihodnosti. V zadnjih desetletjih se, tudi zaradi človekovega vpliva, podnebje in z njim hidrološke razmere spreminjajo. Vplivi teh sprememb so glede na geografsko lego različni, za severozahod Slovenije, kjer leži Triglavski narodni park, pa velja, da se temperatura dviga, višina padavin in snežne odeje pa se zmanjšuje. Pogostejši so oz. bodo nenadni in ekstremni vremenski pojavi, ki povzročajo plazove, erozijo, poplave, suše in druge naravne nesreče. V diplomski nalogi je predstavljen vpliv predvidenih podnebnih sprememb na razvojni potencial športnorekreacijskih dejavnosti znotraj narodnega parka, katerih pogoji izvajanja so tako ali drugače povezani s hidrološkim krogom oz. vodo v katerikoli pojavni obliki (dež, sneg, led, vodna telesa). Zastopanost posamezne športne in rekreativne dejavnosti je grafično predstavljena s pomočjo GIS orodij. Jedro naloge je projekcija izbranih vplivnih klimatoloških in hidroloških spremenljivk v Triglavskem narodnem parku za leto 2030 s pomočjo ekstrapolacije obstoječih meritev in posledična ocena vpliva pričakovanih podnebnih sprememb na razvojne možnosti obravnavanih športnih aktivnosti. Na podlagi rezultatov analize so podani predlogi za strateško športno-turistično usmeritev Triglavskega narodnega parka glede na pričakovane smernice podnebnih sprememb.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Kako je živeti z zavedanjem, da je vsak dan lahko tvoj zadnji?

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. Ta publikacija je prednostno namenjena strokovnjakom s področja gozdarstva in varstva narave, vendar pa je lahko dobrodošlo čtivo tudi tiste, ki jih ta tematika zanima. V publikciji so obravnavane ekološke značilnosti gozdov v narodnem parku, prikazano je stanje gozdnih sestojev in njihova razvojna dinamika, predstavljene so pomembnejše živalske vrste, ki jih najdemo v gozdnem prostoru, značilnosti gospodarjenja z gozdovi in upravljanja s prostoživečimi vrstami ter njihov naravovarstveni pomen, predstavljena je mnogonamenska vloga gozdov, razvojne priložnosti in izzivi za prihodnje upravljanje z gozdovi.

Na kaj pomislite ob besedi 'Triglav' - na goro ali na Slovenijo? Morda oboje? Večina Slovenk in Slovencev ob pesmi Jakoba Aljaža 'Oj Triglav moj dom' zagotovo pomisli na svojo domovino. Je bilo od nekdaj tako? Nikakor, pove dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Pot našega očaka do najbolj prepoznavnega simbola države se začne v 18. stoletju. Takrat namreč slovenske gore postanejo bolj dostopne ljudem. Predvsem razsvetljencem. Za odkritje je bil izjemnega pomena rudnik živega srebra v Idriji, največji rudnik te vrste v Evropi takrat. Privabil je razsvetljence iz vse Evrope - med njimi tudi Balthasarja Hacqueta. Ta je prvi začel raziskovati naše gore in tako prišel na Mali Triglav, naprej pa ne.

Cilj diplomskega dela je predstaviti soteskanje kot eno izmed športnih in turističnih dejavnosti, ugotoviti, kako je organizirano v Sloveniji, in to primerjati s stanjem v dveh sosednjih državah. Pozornost je posvečena organiziranosti komercialnega in rekreativnega soteskanja, nadzoru nad izvajalci storitev, vodniškim usposabljanjem in aktualnim vprašanjem o vplivih soteskanja na okolje. Virov, ki bi se nanašali na to tematiko, praktično ni. Nekaj knjižnih vodnikov je na voljo v tujih jezikih, a se v največji meri nanašajo na točno določene soteske. Tako sem si v nalogi pomagal predvsem z zapisi organizacij na spletnih straneh, s podatki, ki sem jih prejel od znancev preko elektronske pošte, in z lastnimi izkušnjami. Po pregledu organiziranosti soteskanja v Sloveniji in po primerjavi s sosednjima državama lahko ugotovim, da je glavni problem v tem, da v nobeni izmed držav ne obstaja en sistem oz. krovna organizacija, ki bi določala smernice za razvoj tega športa, tako na rekreativni kot tudi komercialni bazi. Tako ima vsaka država oz. dejansko vsaka pokrajina v določeni državi svoje posebnosti. Za večjo varnost udeležencev in ne nazadnje za pravilen pristop glede naravovarstvenih zahtev in posebnosti bi bila potrebna centralna organizacija, ki bi določala standarde, po katerih bi potekalo usposabljanje in izvajanje dejavnosti.

Soljenje cest vpliva na kemijske lastnosti tal in posledično na fiziološke parametre in rast rastlin v obcestnem prostoru. Vpliv soljenja smo preučevali na območju Pokljuke (Triglavski narodni park), kjer smo izbrali vzorčna mesta, ki so ob intenzivno soljenem cestnem odseku in referenčno mesto brez tega vpliva. Meritve rasti rastlin in fizioloških parametrov smo opravili na smreki (Picea abies). V letih 2009 in 2010 smo izmerili naslednje parametre: fotokemično učinkovitost FS II, vodni potencial, transpiracijo, vsebnost klorofila a in b ter kationov (Na+, K+, Ca2+ in Mg2+) v iglicah. Na teh vzorčnih mestih smo odvzeli vzorce tal in snega. Analizirali smo kemijske parametre in sicer, električno prevodnost, vsebnost bazičnih kationov, oziroma kationsko izmenjalno kapaciteto (Ca2+, Mg2+, K+, Na+). Analize so pokazale bistveno večje vsebnosti Na+ v snegu ter v tleh v spomladanskem obdobju. Statistično značilne razlike med soljenimi in nesoljenimi rastišči so se pokazale v ksilemskem vodnem potencialu, kot tudi v biomasi poganjkov. Za vzorčno mesto V1s, kjer so tla plitvejša, smo pri večjem številu fizioloških parametrov izračunali statistično značilne razlike z referenčnim rastiščem (V6ns), saj so razmere tam za rast smreke manj ugodne, vpliv soljenja pa se zaradi manjše kapacitete tal za vodo prej odrazi. V letu 2013, po zimi, ko je bilo porabljeno največ soli, je bila prirast rastlin statistično značilno manjša na obeh soljenih lokacijah, v primerjavi z nesoljeno.

Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva nekatere življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vas zanima, kdo je podlesek? Katera žival nosi znanstveno ime parkelj? Zakaj je dobro, da reke prestopijo bregove? Kakšne barve je trebuh nižinskega urha? Kje gnezdijo breguljke? Kateri sesalec zdrži pod vodo več kot 15 minut? Kako spijo žuželke? Zakaj volkovi živijo v tropih? Kako vroča poletja imajo radi netopirji? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Biotopi. Slovenija je sicer majhna, vendar izredno bogata. Biodiverziteta oziroma raznolikost življenja na našem ozemlju je izjemna. Še vedno se lahko pohvalimo tako z rastlinskimi in živalskimi vrstami, kot tudi z naravnimi življenjskimi okolji, ki drugod po Evropi izginjajo. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno. Ta planet je namreč samo eden. Če bodo izginile druge vrste, – od majhnih žuželk do velikih zveri – bomo izginili tudi ljudje.