Digitalna knjižnica

Residing in second homes or weekend-houses has for a long time been very popular in Slovenia. The construction of these dwellings reached its peak in the 1980s. While they can be found in all municipalities across the Slovene territory, such buildings are densely distributed across areas which, due to their specific landscape and recreational features, are particularly attractive for tourism. Therefore, they are often found in areas under special environmental protection as well. These areas offer a great number of geomorphologic, geological, hydrological, botanical and other environmental places of interest that make them an attractive, but also sensitive environment for leisure activities.

Triglav National Park is the only national park (NP) in Slovenia. Its protection measures have always been publicly disputed and its impact questioned. This paper identifies and assesses the impact of the park on regional development. It compares two kinds of data: the municipal development coefficient based on statistical data and residents’ attitudes toward the park, based on analysis of a survey, newspapers, and public debates. Triglav NP is located in two regions: Goriška and Gorenjska. Our results show that the municipalities in Gorenjska are better developed; however, the development trends in these municipalities are decreasing, whereas in the Goriška region they are increasing, overall reducing the regional differences between the two parts of the park. Text analyses reveal that lack of clarity in the management, boundaries and funding of the park, as well as inconsistency with existing legislation and international standards, have resulted in constant conflicts, which have impeded regional development. We argue that, once the conflicts are solved and local communities perceive positive changes as a result of implementing the law, progressive effects developing the protected area will follow. Triglav NP has the potential for long-term positive impacts on regional development if there is sound legislation, if this legislation is effectively implemented and if an active participatory process is put in place.

Študija obravnava gibanje in rabo prostora gamsa (Rupicapra rupicapra L.) Triglavskega narodnega parka. Na območju Triglavskega narodnega parka smo z GPS-telemetrijskim spremljanjem zbrali podatke o okvirno celoletnem gibanju treh koz in enega kozla gamsa ter za območje raziskave pripravili 13 vektorskih GIS-plasti, ki opisujejo njegove topografske značilnosti, vegetacijsko podlago, oddaljenost od zatočišč oz. mest počitka gamsa (strmi tereni, rušje, gozd) in antropogenih dejavnikov. Pokazali smo, da na celoletni izbor življenjskega prostora gamsa v Triglavskem narodnem parku najmočneje vplivajo nadmorska višina, naklon in oddaljenost od najbližjega strmega terena, katerim sledijo še oddaljenost od najbližje pohodniške poti (oz. z njimi povezane motnje), najbližjega gozda in najbližjega rušja.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Načrt upravljanja TNP- kaj sprejetje pomeni za prebivalce; Voda za v čevelj res ni dobra; Raziskovanje neznanega pod Pokljuko; Stavbna tipologija v Triglavskem narodnem parku; Ekološka kmetija Černuta; Priprava strategije razvoja bohinjskih planin; Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka; Spremljanje in usmerjanje obiska v zavarovabem obmčju; Naravovarstvena nadzorna služba v poletni sezoni 2016; Informacijska mesta Triglavskega narodnega parka 2016.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Javni zavod Triglavski narodni park, ki upravlja z zavarovanim območjem, ima nalogo usmerjanja obiskovalcev. Eno izmed glavnih orodij za usmerjanje obiskovanja so tudi različne karte. Diplomska naloga obravnava zasnovo in izdelavo kart za informacijsko infrastrukturo Triglavskega narodnega parka. V začetnem delu naloge je predstavljen Triglavski narodni park in njegove naloge, predvsem usmerjanje obiskovanja ter parkovna infrastruktura. Glavni del diplomske naloge predstavlja izhodišča in idejno zasnovo tematskih kart za parkovno infrastrukturo, redakcijski načrt za tematske karte in izdelavo petih vzorčnih kart za informacijske table in zloženke Triglavskega narodnega parka. V zaključnem delu naloge je opisan postopek izdelave tematskih kart in podan komentar h končnim rezultatom naloge.

S strokovnjaki smo merili ledenik v naših alpah Z geografsko-geodetsko odpravo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) smo ta teden »jemali mere« ledeniku pod Skuto na približno 2060 metrih, kjer je njegov spodnji rob. Ledeni samotar se drži presenetljivo dobro! Sicer izgublja kilograme, površine pa le malo … in počasi dohiteva brata pod Triglavom...

Diplomska naloga obravnava regionalno cesto R1-206 Kranjska Gora – Ruska cesta – Vršič – Trenta – Bovec, bolj znano pod imenom Vršiška cesta. Gre za eno najlepših slovenskih panoramskih gorskih cest, ki ima zgodovinski, turistični, širši demografski in narodno gospodarski pomen. Pri načrtovanju gorskih cest velja osnovno pravilo, da se izognemo plazljivim zemljiščem in snežno plazovitim območjem, a Vršiška cesta je bila projektirana drzno, njeno vzdrževanje skozi zgodovino pa je bilo neredno in nesistematično. Poleg vodne in porušitvene erozije je največja težava Vršiške ceste snežna erozija. Regionalno cesto R1-206 po podatkih iz lavinskega katastra za Slovenijo ogroža najmanj 27 snežnih plazov, ki so glavni razlog, da v letih z normalnimi zimami cesta ni prevozna tudi do 6 mesecev. Zaradi pomembnosti Vršiške ceste in dolgotrajnih zapor je bilo v zadnjih nekaj desetletjih izdelanih več študij in projektov za celoletno prevoznost ceste na različnih ravneh, ki smo jih v diplomski nalogi predstavili in analizirali. Ugotovili smo, da je edina rešitev za celoletno prevoznost ceste izgradnja predora z določenimi zaščitnimi ukrepi na oziroma ob obstoječi cesti. Različne variante predorov smo med seboj primerjali in na koncu predstavili ugotovitve.

Prve zimske vzpone v naših hribih sta leta 1907 opravila Rudolf Badjura in Bogumil Brinšek, tri leta pozneje pa so se jima pridružili še Pavel Kunaver, Ivan Tavčar in Ivan Michler. Ime društva -Dren - so izbrali zaradi lastnosti drevesa drena, ki je izjemno trd, a hkrati prožen. Drenovci, so popularizirali gorništvo in alpinizem, bili začetniki smučanja, prvi so markirali pešpoti v slovenskih gorah in ob tem bili tudi pionirji umetniške gorske fotografije. Poleti 1911 so prvi brez vodnika preplezali severno triglavsko steno po smeri, ki se danes imenuje Slovenska smer. Naslednjo zimo pa so opravili tudi prvi zimski vzpon na Triglav. Februarja leta 1910 je kranjski deželni glavar baron Theodor Schwarz von Karsten sklical posvet o jamarstvu in nanj povabil cvet kranjske inteligence. Soglasno so sklenili, da se ustanovi društvo za raziskovanje jam. Ko pa je bilo treba začeti raziskave, se je pokazalo, da so odborniki stari gospodje, ki podzemnih jam niso nikoli videli niti o njih kaj vedeli. V zadregi so se obrnili na tajnika društva Dren Bogumila Brinška in skupino planincev in alpinistov, ki so sami sebe imenovali drenovci. Ponudba je bila avanturističnim drenovcem pisana na kožo, in legenda je bila rojena! Drenovci so od leta 1910 do 1917 raziskali več kot 400 jam, zapustili prek 350 skic, natančnih načrtov ter katastrskih opisov ter bogat dnevniški in fotografski arhiv. Kunaverj in Michler sta leta 1917 na Banjški planoti in Trnovskem gozdu, na 90 kvadratnih kilometrov velikem ozemlju ob frontni črti , v šestih mesecih raziskala ter kartirala 101 jamo. Še danes je to tako rekoč nedosegljiv svetovni rekord. Zgodba drenovcev se je končala po prvi svetovni vojni z vzpostavitvijo Rapalske meje. Kunaver zapiše: “Čez sam vrh Triglava je bila potegnjena meja. Vzeti so nam bili bajna Trenta, ves Mangart …! Nam jamarjem pa je segla bolečina do srca – saj so nam vzeli ves klasični kras!« S svojim jamarskim, danes bi ga imenovali “športnim” pristopom k raziskovanju jam so bili drenovci popolna svetovna avantgarda in krepko pred svojim časom. Tako tudi njihov znanstveni način izdelovanja načrtov jam in sistematično beleženje v jamski kataster. Življenje teh mladih ljudi je pripoved o začetkih in rojstvu slovenske športne intelektualne elite, slovenskem vitalizmu, osvajanju sveta ter nacionalnem ponosu.