Digitalna knjižnica

V Slovenskem planinskem muzeju je 8. in 9. junija potekal strokovni posvet, s katerim so obeležili 240-letnico prvega dokumentiranega vzpona na najvišji slovenski vrh. Visoka obletnica ni estetsko "okrogla", vendar to niti ni pomembno, saj so se udeleženci in organizatorji strinjali, da je bil čas za ponovno srečanje, kajti od prejšnjega podobno zastavljenega dogodka ob 200-letnici je preteklo že štirideset let.

240 let mineva od prvega pristopa na Triglav, ki je naš nacionalni mit in simbol. Gora vseh gora. Reklo pravi, da nisi pravi Slovenec, če ne prilezeš gor. Eni se temu upirajo tako, da se Očaku iz principa izogibajo v velikem loku, drugi pač ne, saj v špicah gor sopiha tudi po tisoč pravih Slovencev na dan. Naravnost nemitično je, da je mit tako oblegan, čeprav naj bi bili simboli nedotakljivi. Zakaj rinete na Triglav? Kako ga doživljate? Ali bi morali omejiti/zaračunavati dostop? Je bolj pravoslovensko, da simbol naskočiš ali da ga pustiš pri miru?

Using the (unweighted) average linkage clustering (UPGMA) method we classified 458 phytosociological relevés of Larix decidua forests in the Southeastern Alps into 25 clusters. Based on their analysis we described the following new subassociations: Rhodothamno-Laricetum deciduae geetosum rivalis, sorbetosum chamaemespili, piceetosum abietis, adoxetosum moschatellinae, cystopteridetosum fragilis, cyclaminetosum purpurascentis, dryadetosum octopetalae and sorbetosum ariae. The selected method proved adequate in identifying the differences between larch stands on potential subalpine spruce and beech sites, and larch forests on the upper forest line, as well as the differences between initial larch stages on the upper forest line and more stable development stages on better developed soils on promontories and ledges above the upper beech forest line. Larch forests occur mainly in the altitudinal belt between (1,500) 1,600 and 1,800 (1,900) m, on shady aspects and slopes that are steeper than 30°. They are some of the best preserved forest types in the Southeastern Alps, on smaller surface areas (Macesnje above the Beli Potok valley in the Julian Alps) even virgin forests, and their role as biotopes is exceptional.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Triglav, vsakokrat doživetje; Biosferno območje Julijske Alpe; Kultura brez meja: naravni park Julijsko predgorje; Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni.

Pred 240-imi leti so štirje bohinjski srčni možje osvojili Triglav. Kako zahteven je bil prvi pristop in kaj danes navdihuje številne planince in alpiniste, da osvajajo vrh očaka, ki je simbol naroda? Želja posameznikov po osvajanju vrhov je povezana tudi s 125-letnico organiziranega planinstva. Planinska zveza Slovenije, najbolj množična prostovoljna organizacija, ima v svojih vrstah predane markaciste, ki zgledno skrbijo za poti. O zgodovini pristopov na Triglav, o domoljubnem dejanju Jakoba Aljaža, o povezanosti z gorami bomo v letu, ko tudi Radio Slovenija praznuje 90-letnico, govorili v Studiu ob sedemnajstih. V živo s Kredarice, najbolj priljubljenega izhodišča za osvojitev Triglava.

V slovenskem gorskem svetu se nahaja 181 planinskih koč, bivakov in zavetišč. Med temi jih je 52 postavljenih na območju Julijskih Alp. Obratovanje planinskih koč, obisk planincev ter oskrbne vožnje predstavljajo za gorsko okolje obremenitve zaradi onesnaževanja (ravnanje z odpadnimi vodami, energetska oskrba, odpadki) in motenj (hrup, nemir). Največ planinskih koč in poti se nahaja v območju Triglavskega narodnega parka, s tem da je to edini narodni park v Sloveniji. Pričujoča naloga poskuša s kvantitativnimi metodami proučiti vzročno-posledično zvezo med številom obiskovalcev in številom oskrbnih voženj v gorah ter predlagati rešitve za boljše upravljanje z namenom zmanjšanja škodljivih vplivov na okolje. V nalogi smo na primeru 14 izbranih planinskih koč v Triglavskem narodnem parku raziskali povezavo med številom obiskovalcev in pogostostjo oskrbe. Statistično potrjeno je bilo, da se število oskrbnih voženj pri vseh tipih oskrbe (helikopter, avto, tovorna žičnica) linearno zvišuje s številom obiskovalcev. Prav tako se s številom obiskovalcev linearno veča tudi količina pripeljanega tovora. Frekvenca oskrbe in posledični pritiski na okolje so največji pri kočah okoli Triglava. Na podlagi rezultatov predlagamo ukrepe, ki bi lahko zmanjšali število oskrbnih voženj.

Prispevek o poteku aktivnosti projekta Spodbujanje skupnosti za ohranjanje in obnavljanje čezmejnih območij Natura 2000 (NAT2CARE).

V prispevku so predstavljena priporočila za trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem v zavarovanih območjih Slovenije, s poudarkom na socialni nosilni zmogljivosti, na primeru Triglavskega narodnega parka in Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem (na primeru pohodništva, gorskega kolesarjenja in vožnje s štirikolesniki) upošteva posebne geografske razmere za posamezne vrste rekreacije na prostem, varovalne režime različnih zavarovanih območij in zakonodajo. Zapisana izhodišča so namenjena oblikovanju priporočil za načrtovanje razvoja trajnostnih oblikrekreacije na prostem. V prispevku je ocenjeno, predvsem z vidika domačinov in obiskovalcev, katere oblike rekreacije na prostem so v izbranih zavarovanih območjih trajnostne.

Naravni pojavi, kot so zemeljski in snežni plazovi, so gotovo nekaj najbolj uničujočega za človeka, hkrati pa razkrijejo marsikaj zanimivega. To velja tudi za plazišče Stože, ki je nastalo ob obilnem deževju sredi novembra leta 2000. Velik zemeljski plaz je odkril veliko najdišče fosilov in mineralov, ki ga redno obiskujejo geologi, paleontologi in vneti zbiralci.

V prispevku so predstavljeni vidiki trajnostnega načrtovanja rekreacije na prostem v zavarovanih območjih s poudarkom na socialni nosilni zmogljivosti. Zapisana izhodišča so namenjena oblikovanju priporočil za načrtovanje razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem ter za sprotno spremljanje in usmerjanje razvoja rekreacije na prostem v zavarovanih območjih v Sloveniji in tujini na primeru Triglavskega narodnega parka. V prispevku ugotavljamo, katere oblike rekreacije na prostem so z vidika domačinov in obiskovalcev v zavarovanem območju trajnostne.

Knjiga je posvečena 240. obletnici prvega dokumentiranega vzpona na Triglav. Prinaša prek trideset poglavij, ki osvetljujejo nova spoznanja raziskovalcev in poznavalcev Triglava kot gore, mita in simbola. Triglav in Triglavsko pogorje sta predstavljena z geografskega, zgodovinskega, etnološkega, pa tudi športnega in gorniškega vidika.

V severovzhodnem prigorju Julijskih Alp nad vasjo Krnica pod Srednjim vrhom v dolini Radovne smo našli novo nahajališče toploljubne pontsko-sredozemske (južno­evropsko-zahodnoazijske) vrste Buglossoides purpurocaerulea. To je do zdaj edino nahajališče v Triglavskem narodnem parku in najbolj severovzhodno nahajališče v Julijskih Alpah, v območju z razmeroma hladnim alpskim podnebjem. Popisali smo jo v sestoju toploljubnih listavcev, črnega gabra in malega jesena, ki ga za zdaj uvrščamo v asociacijo Fraxino orno-Ostryetum carpinifoliae. V tej združbi, a tudi v toploljubnih bukovih gozdovih, v podobnih geoloških razmerah, a v toplejšem in bolj vlažnem podnebju, uspeva ta vrsta tudi v jugozahodnem prigorju Julijskih Alp nad Baško dolino in v okolici Tolmina.