Digitalna knjižnica

Novosti na področju snega v okviru projekta CROSSRISK

Ob Svetovneme dnevu meteorologije 2021

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

Plazovi v Posočju, plazovni bilten in snežne padavine v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti

Bilateralni mednarodni projekt v katerega je bil vpleten tudi ARSO

S hierarhično klasifikacijo z metodo kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj (UPGMA) smo 603 fitocenoloških popisov bukovih gozdov na zdajšnji gozdni meji, večinoma iz Julijskih Alp in Trnovskega gozda (vključili smo tudi popise iz Karavank in Kamniških Alp), razdelili v 32 skupin. Na podlagi njihove analize in primerjave z do zdaj opisanimi podobnimi (alti) montansko-subalpinskimi bukovimi združbami smo večino popisov uvrstili v asociacijo Polysticho lonchitis-Fagetum in v naslednje njene nove subasociacije: ericetosum carnea, cardaminetosum trifoliae, luzuletosum niveae, luzuletosum luzuloidis, calamagrostietosum variae, allietosum victorialis, adoxetosum moschatellinae, stellarietosum nemorum in več novih variant. Nadmorska višina preučenih sestojev je najbolj pogosto med 1400 m in 1550 m (zgornja meja je 1660 m), uspevajo v vseh legah, pogosto na strmih in zelo strmih pobočjih, predvsm na apnencu in dolomitnem apnencu, talni tip je večinoma rendzina. So vrstno bogati (povprečno 61 vrst na popis, skupno več kot 500 praprotnic in semenk) in imajo veliko skupnih vrst s sestoji asociacij Rhododendro hirsuti- Fagetum in Rhodothamno-Laricetum.

Zemljevid Jezersko - 1 : 25.000 obsega območje občine Jezersko, ki je idealno izhodišče za obiskovanje priljubljenih gorniških ciljev kot so Grintovec, Rinke, Velika Baba, Ledinski vrh, Pristovški Storžič, Virnikov Grintovec, Storžič in mnogi drugi. Območje ponuja še mnogo izletniških ciljev, primernih tudi za družine z mlajšimi otroki: sprehod po dolinah Ravenske in Makekove kočne, izlet do partizanske bolnice, izvira kisle vode, Ankovih slapov, Stare cerkve, lovske koče pod Velikim vrhom, skladov lehnjaka in še in še.

Planinski zemljevid Kamnik in okolica - 1 : 25.000 je najboljši za raziskovanje vrhov in poti nad Kamniško Bistrico in Tuhinjsko dolino ter še vedno živih in očarljivih planin Velike planine, Menine planine in južnega dela Dleskovške planote. Nad njimi boste našli priljubljene izletniške in planinske točke s številnimi kamniškimi hišnimi vrhovi in znamenitostmi.

Planinski zemljevid Julijske Alpe – 1 : 50.000 praktično celotno območje visokogorja Julijskih Alp. Zahodni rob zemljevida se konča s Fojdo, Dunjo in Tabljo v Italiji, Bledom in Sorico na vzhodu, medtem ko severni rob določajo Karavanke, južnega pa Baška grapa, s Tolminom in Matajurjem.

Pri odstranjevanju invazivnih tujerodnih rastlin se srečujemo z vprašanjem, kako ravnati z ostanki rastlin, ki pri tem nastanejo. Preučili smo možnosti ravnanja znotraj obstoječe zakonodaje, upoštevajoč razmnoževalne sposobnosti posamezne vrste. Za zeleni del rastlin brez korenin, cvetov ter plodov je večinoma primerno že hišno kompostiranje, večjo skrb pa zahtevajo reproduktivni deli rastlin. Ustrezno ravnanje z rastlinskimi ostanki s prisotnimi cvetovi, semeni in/ali koreninami je med vrstami različno. Po zbranih podatkih se verjetno v večini primerov reproduktivni deli rastlin ustrezno razgradijo že pod pogoji, ki jih morajo zagotavljati kompostarne in bioplinarne, vendar pa manjkajo ciljne raziskave, ki bi to z gotovostjo potrdile.

V prispevku so predstavljeni različni vidiki in priporočila za trajnostni razvoj rekreacije na prostem v Triglavskem narodnem parku. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem (na primeru pohodništva, gorskega kolesarjenja, vožnje s štirikolesniki in vožnje z motornimi sanmi) upošteva specifične geografske razmere za posamezno vrsto rekreacije na prostem, varovalni režim zavarovanega območja in zakonodajo. Zapisana izhodišča so namenjena oblikovanju priporočil pri načrtovanju razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem v zavarovanem območju. V prispevku ocenjujemo, predvsem z vidika domačinov in obiskovalcev, katere oblike rekreacije na prostem so v Triglavskem narodnem parku trajnostne.

Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam. Oddaja predstavi projekt LIFEGENMON, v katerem strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije spremljajo genetsko raznolikost jelke in bukve in ugotavljajo, kako to pestrost ohraniti in uporabiti v prid gozdu. V prihodnosti bo predvsem bukev, kraljica slovenskega gozda, nadomestila občutljivo smreko na rastiščih, kjer je z gotovostjo pričakovati ostrejše razmere zaradi sprememb podnebja.