Digitalna knjižnica

Namen magistrske naloge je izvesti geomorfološko analizo kont na Pokljuki in Jelovici ter njihova morfogenetska in morfodinamična interpretacija. Na podlagi proučene literature in terenskega dela ugotavljamo, da konte niso tipična glaciokraška geomorfna oblika, saj se lahko nahajajo izven obsega poledenitve. Konte je zato mogoče deliti na dva tipa - obledeniške in podledeniške konte. Obledeniške konte nimajo sledi poledenitve in so primarno rezultat kraškega geomorfnega sistema, ki ga spremljajo obledeniški procesi. Podledeniške konte se nahajajo na območjih, ki jih je v pleistocenu pokrival in preoblikoval ledenik. Te so si zelo različne in jih lahko delimoe na tri tipe glede na njihovo lego, in sicer glede na ravnovesno mejo ledenika, ki jih je preobrazil.

The special issue presents international experiences with COVID-19 in the years 2020 and 2021 on outdoor recreation and nature-based tourism. To set the scene, a bibliometric and qualitative analysis illustrates and clusters recent publications on COVID-19. Against this background contributions from Japan, China, Brazil, Indonesia, Austria, Croatia, the United States, New Zealand, Taiwan, Australia, Sweden, Poland and Ireland draw a truly international picture of the pandemic crisis, the effects, coping behavior and related strategies. The papers contribute to the COVID-19 related research by documenting the shock in the field of outdoor recreation and tourism, by understanding the immediate consequences on behavior and the required managerial consequences and finally, by analyzing the possible follow up effects including long term effects, discussing resilient solutions and proposing new strategies. In the discussion section we try to answer the questions whether the high visitation rate in recreation facilities, forests, parks and protected areas will remain, and whether adapted visitor management concepts will be required. In addition, we discuss possible implications for urban planning and management. Finally, based on a changing connectedness to nature also possible positive effects by the pandemic are discussed which may lead to a new target group in outdoor recreation and nature-based tourism.

Gozd je pomembno javno dobro, čeprav ima svoje lastnike, ki nanj gledajo tudi kot na vir dohodka. Zmotno je misliti, da je glavni vir dohodka povsod les, marsikje, denimo na Jančah, imajo lastniki bistveno več dobička od gozdnih plodov, kot so gobe, borovnice in med. Poleg Janč se z nesorazmernim pritiskom obiskovalcev gozda, med katerimi so tudi nabiralci gozdnih plodov, srečujejo še v Triglavskem narodnem parku, natančneje na Pokljuki. Tako je Triglavski narodni park sponzoriral dvodnevni Posvet o nabiranju in varstvu gliv, ki je včeraj in danes potekal na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Tam so se srečali gozdarji, naravovarstveniki, gobarji, mikologi, lastniki in upravljalci gozdov. V Evropi je večina gozdov lastniških, posamezne države pa imajo dostop za prebivalstvo v gozdove različno urejen. Lahko bi rekli, da je na vzhodu Evrope gozd prosto dostopen vsem, proti zahodu pa je vedno več omejitev; najprej omejitve nabiralništva in potem tudi dostopa samega. Če se v državah z visokimi omejitvami pojavlja vprašanje dostopa do javnega dobrega, ki ga predstavlja gozd, se pri nas pojavlja vprašanje pravice lastnikov, ki v gozdove vlagajo, do prednostne uporabe gozdnih plodov, ki predstavljajo tudi ekonomski potencial. Posvet je predstavljal začetek dialoga med enimi in drugimi, ki ga lahko ilustriramo v pogovoru z Matjažem Levičnikom, lastnikom gozda med Lazami in Jančami, in naravovarstvenikom Luko Šparlom, iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

V okviru 20. evropskega tedna mobilnosti se sprašujemo, v kakšnih mestih si v prihodnje želimo živeti. Kako živeti zdravo in potovati trajnostno, kot se glasi letošnje geslo? Glavni vir toplogrednih plinov znotraj prometnega sektorja je cestni promet. Prispeva več kot 99 odstotkov izpustov, od tega večino, kar 60 odstotkov, prispeva osebni promet. Projekt Drevo na kolo na poti do trajnostne mobilnosti in ozelenitve urbanih središč vključuje vsakega posameznika. Zamislite si kraj, ki je premalo zelen, in tja odpeljite drevo. Vašo željo bodo ob pomoči signalov GPS, ki jih spremljajo na kolesu, pozneje predali odločevalcem. Drevo je svoje poslanstvo v Ljubljani opravilo, trenutno se nahaja v Novem mestu.

Triglavski narodni park skozi čas

V knjižici Triglavski narodni park – 20 let pozneje, izdani leta 2001 ob obletnici prvega Zakona o Triglavskem narodnem parku iz leta 1981, je dr. Boštjan Anko premišljeval, kako bo s parkom čez dvajset let, torej leta 2021. Večji del ugotovitev še vedno drži. Stari problemi so ostali, pridružili so se jim novi, nepričakovani in v nebo vpijoči. Česar ni težko napovedati, je, da bo naslednjih dvajset let minilo enako hitro in razburljivo, kot je minilo dvajset let od omenjene knjižice.

To območje nima visokih vrhov, ki bi me pritegnili. Ko sem se začel resneje ukvarjati s fotografijo, pa sem hitro spoznal, da mi to neokrnjeno območje nudi obilo motivov za fotografiranje. Najprej so me pritegnili gradovi Podčetrtek, Olimje in Podsreda, nato sakralni objekti v Pilštanju, Kozjem in pri Slakah pri Podčetrtku, nadalje naravni biseri slap Gruska ter soteska Bistrice. Čez čas sem v raznih turističnih vodnikih in brošurah opazil, da je na tem območju kar nekaj zanimivih pohodnih poti, ki te pripeljejo na lepa razgledišča. Popolni preobrat pa se je zgodil, ko sem začel spoznavati vezno Planinsko pot XIV. divizije, ki pelje mimo teh krajev.

Po mojem prepričanju je bilo sprejetje zakona o TNP svojevrstno presežno dejanje, ki je končalo dolgoletne politične in javne razprave na lokalni in nacionalni ravni o uresničitvi nekaterih megalomanskih posegov v območju Julijskih Alp. Tu velja omeniti projekte za gradnjo hidroelektrarn na Soči, Savi Bohinjki in Radovni ter gradnjo triglavskega visokogorskega smučarskega središča. Uresničitev katerega koli od teh načrtov bi za vedno temeljito spremenila ne le podobo tega gorskega prostora, temveč bi tudi zelo grobo posegla v ekosistemske in druge razmere v naravi ter v življenje lokalnih ljudi. Z razglasitvijo tako velikega zavarovanega območja, ki je bilo celo največji narodni park v Jugoslaviji, je bil narejen izjemno velik korak naprej pri uresničevanju desetletja dolgih prizadevanj naravoslovcev za ustrezno varovanje našega najobsežnejšega visokogorja, kar je zapisano v Spomenici iz leta 1920.

V knjižici Triglavski narodni park – 20 let pozneje, izdani leta 2001 ob obletnici prvega Zakona o Triglavskem narodnem parku iz leta 1981, je dr. Boštjan Anko premišljeval, kako bo s parkom čez dvajset let, torej leta 2021. Večji del ugotovitev še vedno drži. Stari problemi so ostali, pridružili so se jim novi, nepričakovani in v nebo vpijoči. Česar ni težko napovedati, je, da bo naslednjih dvajset let minilo enako hitro in razburljivo, kot je minilo dvajset let od omenjene knjižice.

Po mojem prepričanju je bilo sprejetje zakona o TNP svojevrstno presežno dejanje, ki je končalo dolgoletne politične in javne razprave na lokalni in nacionalni ravni o uresničitvi nekaterih megalomanskih posegov v območju Julijskih Alp. Tu velja omeniti projekte za gradnjo hidroelektrarn na Soči, Savi Bohinjki in Radovni ter gradnjo triglavskega visokogorskega smučarskega središča. Uresničitev katerega koli od teh načrtov bi za vedno temeljito spremenila ne le podobo tega gorskega prostora, temveč bi tudi zelo grobo posegla v ekosistemske in druge razmere v naravi ter v življenje lokalnih ljudi. Z razglasitvijo tako velikega zavarovanega območja, ki je bilo celo največji narodni park v Jugoslaviji, je bil narejen izjemno velik korak naprej pri uresničevanju desetletja dolgih prizadevanj naravoslovcev za ustrezno varovanje našega najobsežnejšega visokogorja, kar je zapisano v Spomenici iz leta 1920.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lahko preberete 40 osupljivih dejstev o Triglavskem narodnem parku; več o tujedornih vrstah; o Triglavskem riso po imeu Tris in izveste več o življenju naravovarstvenega nadzornika.