Digitalna knjižnica

Od Triglava ni ne večjega ne višjega simbola Slovenije. Tudi zato je tako priljubljen, med domačimi in tujimi planinci. Prvič so ga osvojili že pred 240-imi leti, 26. avgusta leta 1778 so se na vrh povzpeli štirje srčni Bohinjci: kmet Luka Korošec, rudar Matevž Kos, lovec Štefan Rožič in ranocelnik Lovrenc Willomitzer. Takrat je vzpon v neznano zahteval izjemen pogum in vztrajnost, danes je Triglav že zelo dostopen. Na Triglavu je bila tudi ekipa Tednika.

“Pustolovščina se lahko začne takoj, ko zaklenete vrata vašega doma.” Tako urednik, publicist in založnik Samo Rugelj vabi na pešpot v svoji najnovejši knjigi. A ne kar neko pešpot, ampak na enodnevno pustolovščino ( s svojo mladostniško prijateljico) iz Ljubljane na “najbolj razvpito, čaščeno in obiskano goro v Sloveniji, na simbol, koncentrat narodovih hrepenenj in sanj ter ekstrakt slovenske samozavesti … Triglav“. Seveda so hodili in pisali že mnogi drugi. A Rugelj, pohodnik in hribolazec že od malega, je ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav napisal povsem samosvojo mešanico doživljanj in razmišljanj o hoji (“Hoja spremeni človeka in ga naredi boljšega“), družinskih spominov (“Mama mi je namreč že davno povedala, da je, noseča z menoj, zlezla na Triglav“) odnosov z bližnjimi in lastnih refleksij. Predvsem pa so Triglavske poti, kot so zapisali v založbi UMco, pri kateri je knjiga tudi izšla, svojevrstna oda naravi in prijateljstvu, ki nas popelje v osrčje slovenskih gora in življenje z njimi. Več o vsebini unikatnega potopisa pa z avtorjem Samom Rugljem v tokratni oddaji

Slovenci se radi pohvalimo s pokrajinsko pestrostjo svoje države, še posebej pa poudarjamo strateško lego med Sredozemljem, Alpami, Srednjo Evropo in Vzhodom. Temu primerna je naša zgodovinska dediščina, saj so vse od pradavnine takšne in drugačne skupine potovale tu čez ter za seboj puščale razne sledi – od kulturnih, materialnih, jezikovnih do genetskih. Te sestavljajo našo skupno kulturno dediščino. Na podoben način obravnavamo tudi zapuščino prve polovice 20. stoletja.

V Slovenskem planinskem muzeju je 8. in 9. junija potekal strokovni posvet, s katerim so obeležili 240-letnico prvega dokumentiranega vzpona na najvišji slovenski vrh. Visoka obletnica ni estetsko "okrogla", vendar to niti ni pomembno, saj so se udeleženci in organizatorji strinjali, da je bil čas za ponovno srečanje, kajti od prejšnjega podobno zastavljenega dogodka ob 200-letnici je preteklo že štirideset let.

240 let mineva od prvega pristopa na Triglav, ki je naš nacionalni mit in simbol. Gora vseh gora. Reklo pravi, da nisi pravi Slovenec, če ne prilezeš gor. Eni se temu upirajo tako, da se Očaku iz principa izogibajo v velikem loku, drugi pač ne, saj v špicah gor sopiha tudi po tisoč pravih Slovencev na dan. Naravnost nemitično je, da je mit tako oblegan, čeprav naj bi bili simboli nedotakljivi. Zakaj rinete na Triglav? Kako ga doživljate? Ali bi morali omejiti/zaračunavati dostop? Je bolj pravoslovensko, da simbol naskočiš ali da ga pustiš pri miru?

Using the (unweighted) average linkage clustering (UPGMA) method we classified 458 phytosociological relevés of Larix decidua forests in the Southeastern Alps into 25 clusters. Based on their analysis we described the following new subassociations: Rhodothamno-Laricetum deciduae geetosum rivalis, sorbetosum chamaemespili, piceetosum abietis, adoxetosum moschatellinae, cystopteridetosum fragilis, cyclaminetosum purpurascentis, dryadetosum octopetalae and sorbetosum ariae. The selected method proved adequate in identifying the differences between larch stands on potential subalpine spruce and beech sites, and larch forests on the upper forest line, as well as the differences between initial larch stages on the upper forest line and more stable development stages on better developed soils on promontories and ledges above the upper beech forest line. Larch forests occur mainly in the altitudinal belt between (1,500) 1,600 and 1,800 (1,900) m, on shady aspects and slopes that are steeper than 30°. They are some of the best preserved forest types in the Southeastern Alps, on smaller surface areas (Macesnje above the Beli Potok valley in the Julian Alps) even virgin forests, and their role as biotopes is exceptional.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Triglav, vsakokrat doživetje; Biosferno območje Julijske Alpe; Kultura brez meja: naravni park Julijsko predgorje; Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni.

Pred 240-imi leti so štirje bohinjski srčni možje osvojili Triglav. Kako zahteven je bil prvi pristop in kaj danes navdihuje številne planince in alpiniste, da osvajajo vrh očaka, ki je simbol naroda? Želja posameznikov po osvajanju vrhov je povezana tudi s 125-letnico organiziranega planinstva. Planinska zveza Slovenije, najbolj množična prostovoljna organizacija, ima v svojih vrstah predane markaciste, ki zgledno skrbijo za poti. O zgodovini pristopov na Triglav, o domoljubnem dejanju Jakoba Aljaža, o povezanosti z gorami bomo v letu, ko tudi Radio Slovenija praznuje 90-letnico, govorili v Studiu ob sedemnajstih. V živo s Kredarice, najbolj priljubljenega izhodišča za osvojitev Triglava.