Nazaj na novice

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na Pokljuki zasadil že 13 tisoč sadik

25.10.2022
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na Pokljuki zasadil že 13 tisoč sadik

Gozdovi Triglavskega narodnega parka so na evropski ravni eden pomembnejših prostorov za ohranjanje vrst ptic Nature 2000, kot so divji petelin, ruševec, belka, gozdni jereb in triprsti detel.  Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je eden od devetih partnerjev projekta VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku, ki izvaja aktivnosti v gozdnem prostoru.

 

Od začetka projekta do danes je ZGS na območju Pokljuke za izboljšanje življenjskega prostora evropsko pomembnih vrst ptic že zasadil 13 tisoč sadik jerebike, macesna, zelene jelše in mokovca ter manjši delež vrbe ive, gloga in lesnike. Letos jeseni načrtuje še sadnjo dva tisoč sadik drevesnih vrst, ki so avtohtone za območje Pokljuke. Vse te plodonosne vrste so pomembna prehrana predvsem za divjega petelina in tudi druge živalske vrste. Prav tako pa so sodelavci ZGS v sodelovanju z zunanjimi izvajalci očistili 61 kilometrov presek.

 

Partnerji projekta VrH Julijcev so za ohranjanje vrst ptic Nature 2000 v gozdnem prostoru opredelili mirna območja. Za nekatera so vzpostavljene tudi zapornice na gozdnih cestah, ki zagotavljajo nadzorovan promet vozil, še posebej v najbolj občutljivem obdobju parjenja - rastitve divjega petelina in gnezdenja.  Na celotnem območju Triglavskega narodnega parka je v projektu VrH Julijcev opredeljenih 19 mirnih območij, ki živalskemu svetu omogočajo mir v najbolj občutljivih obdobjih, kot so parjenje in gnezdenje,  in v zimskem času, ko so življenjski pogoji za živali najbolj zahtevni. ZGS je letos poleti v sodelovanju s partnerji projekta VrH Julijcev organiziral delavnico za gozdarje, lastnike zemljišč in druge zainteresirane deležnike, na kateri so podrobno predstavili pomen mirnih območij in njihovo delovanje v prostoru z vidika različnih uporabnikov prostora. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je predstavilo potrebe divjega petelina v gozdnem območju, sodelujoči pa so si izmenjali različne izkušnje in potrebe ter se seznanili z novimi režimi dostopa do zapornic na mirnih območjih.