Skupaj z malenkost šibkejšim potresom, ki je sledil 15. septembra dopoldne, sta na pragu zime prebivalce pustila v strahu in negotovosti, z ogromno gmotno škodo, pred nešteto izzivi in preizkušnjami, a hkrati v neverjetni solidarnosti, ki se je domačini še danes živo spominjajo.
»Furlanski« potres, z epicentrom pod goro San Simeone blizu Humina (Gemona del Friuli), je v Furlaniji terjal skoraj tisoč življenj, na slovenski strani je bila žrtev po nekaterih podatkih ena. Do konca junija so se tla stresla še okoli 400-krat, do konca oktobra pa potem še približno 300-krat. Marsikaj, kar je bilo načeto maja, je bilo dokončno uničeno septembra.
V Sloveniji so največ škode utrpele vasi v današnji občini Kobarid, posebej v Breginjskem kotu. Skupaj je bilo poškodovanih okoli 11.000 zgradb, 4.000 pa je bilo tako ali drugače porušenih in med njimi je izginilo tudi veliko arhitekturnih in spomeniških zakladov.
7. maja letos je Tolminski muzej organiziral pogovorni večer, na katerem se je Karla Kofol pogovarjala z dr. Martino Čarman, direktorico Urada za seizmologijo (ARSO), prof. dr. Petrom Suhadolcem, geofizikom in seizmologom (Trst), Fabiom Boninom, nekdanjim županom Občine Grmek v Beneški Sloveniji, Antonom Ladavo, nekdanjim predsednikom Skupščine Občine Tolmin in arhitektoma prof. dr. Živo Deu in Renzom Ruclijem. Govorili so o lastnih spominih na posebej tisti prvi majski večer, o delovanju seizmološke službe na obeh straneh meje tedaj in danes, o tem, kako sta se v katastrofi znašli ter s kakšnimi izzivi srečevali dve tedanji lokalni samoupravi, o tem, kako so se na terenu in za risalno mizo vključevali arhitekti ter kaj je ta dogodek prinesel tudi novega, boljšega.
Vir: potresi.arso.gov.si
Avtorica besedila in fotografije: Marjeta Albinini, JZ TNP