Vsealpski festival Brati gore in mednarodni dan gora smo obeležili 10. decembra v In focentru Triglavska roža Bled, kjer smo se spomnili tudi 25. obletnice daljinske pohodniške poti Via Alpina. Gosta večera sta bila Igor Gruber, pohodnik in avtor knjig 107 dni Alp in Rumena na obroke, ki je prehodil rdečo in rumeno traso Via Alpine, in Valerija Pučko, direktorica združenja Slovenia Outdoor, ki skrbi za slovenski del poti in razvoj te vrste turizma v Sloveniji.
Via Alpina poteka tudi čez Julijske Alpe
Kot je znano, je Via Alpina mreža mednarodnih daljinskih pohodniških poti, ki povezujejo celoten alpski lok skozi osem držav – od Trsta do Monaka. V Sloveniji pot Via Alpina poteka od Jadranskega morja čez Julijske Alpe in Karavanke vse do avstrijske meje. Je del evropske mreže poti, ki spodbuja čezmejno sodelovanje, spoštovanje narave in povezovanje ljudi, ki jih navdihujejo gore.
Direktorica združenja Slovenia Outdoor Valerija Pučko je predstavila, kako je Via Alpina nastala in kako je z leti na žalost energija popuščala. Financiranje je postalo stvar posamezne države v različnih okvirih prostovoljstva. Predhodniki združenja Slovenia Outdoor niso več tako promovirali mreže alpskih poti Via Alpina in vseh njenih pet tras, pa vendar je bila rdeča, ki gre res skozi vse države alpskega loka in je najdaljša, vnesena v Outdoor Active aplikacijo. Ob 25-letnici je videti, kot da se spet povečuje zanimanje, da bi se tej edinstveni daljinski poti spet posvetilo več energije.
Daljinske pohodniške poti so vse bolj priljubljene
Se pa, kot pravi Valerija Pučko, priljubljenost daljinskim potem povečuje in Via Alpina ima dodano vrednost v tem, da res povezuje vse alpske države po že obstoječih poteh. To pomeni, da na nek način daje pomembno sporočilo o enotnosti prostora in povezanosti alpskih narodov kljub hkratni raznolikosti. Sicer pa gre za daljinsko pohodniško pot v pravem pomenu besede - rdeča trasa je dolga več kot 2600 kilometrov in ima 139 kilometrov višinskih metrov.
Če kdo ve, kaj številke pomenijo v praksi, je to pohodnik in avtor omenjenih knjig Igor Gruber, ki je predstavil priprave na pot in opisal, kako je sploh dobil idejo, da bi se podal nanjo. Že prej se je namreč odpravil na nekaj daljinskih poti, na primer na Slovensko planinsko pot. Ko je videl tablice za Vio Alpino, se je o njej pozanimal, saj je bil na meji izgorelosti in je potreboval odklop. Rdeči poti, ki jo je prehodil v kosu (krajšo rumeno pa je razdelil v tri etape), je namenil 107 dni dopusta, bila je pomemben energijski, finančni in organizacijski zalogaj. Za vedno pa s seboj nosi (ter piše in pripoveduje) zgodbe s poti: o hoji, spanju, srečevanju samega s sabo,..
Večer v Triglavski roži na Bledu je bil navdihujoč. Marsikateri obiskovalec že kuje načrte, kako bo šel kam daleč, sam, da bo z naravo, s svojim telesom in naporom, s svojimi mislimi, daleč od vsakodnevnih obveznosti.
