Partnerstvo Varno v gore je namenjeno krepitvi znanja in ozaveščenosti turističnih in drugih deležnikov o varnosti v gorah. V njem poleg našega zavoda sodelujejo še Gorska reševalna zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Združenje gorskih vodnikov Slovenije, Policija, Agencija RS za okolje, Slovenska turistična organizacija, Združenje Slovenija Outdoor in Skupnost Julijske Alpe.
Okrogla miza je danes potekala v sklopu sejma Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V ospredju razprave so bili aktualni izzivi, s katerimi se srečujejo obiskovalci slovenskih gora – od ustrezne opremljenosti in pripravljenosti posameznika, do pomena odgovornega vedenja, primerne promocije in preventivnega delovanja. Dogodek je bil namenjen zlasti turističnim delavcem in drugim deležnikom, ki prihajajo v stik z obiskovalci gora ter lahko s svojim znanjem in pristopom pomembno prispevajo k večji varnosti in zmanjševanju števila nesreč v gorah.
Obiskovalci pogosto ne dostopajo do uradnih in preverjenih informacij
Kot je na okrogli mizi poudarila naša sodelavka Irma Pivk, se v Triglavskem narodnem parku že več let soočamo z izrazitim porastom obiska, tudi zunaj glavnih turističnih sezon, prav tako se spreminja dnevna razporejenost obiska (obisk tudi v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah), kar potrjujejo podatki z naših števcev obiskovalcev (povezava: https://www.tnp.si/sl/podrocja-dela/projekti-in-raziskave/spremljanje-obiska/) na terenu. Večja je tudi raznolikost obiskovalcev, vse to pa povzroča večjo kompleksnost tveganj tako z vidika varnosti ljudi kot varstva narave.
V Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) opažamo, da klasično informiranje, ki temelji predvsem na splošnih priporočilih in ozaveščevalnih sporočilih, v takšnih razmerah ne zadošča več. Iz izkušenj vemo, da obiskovalci pogosto ne dostopajo do uradnih in preverjenih informacij, dobijo nasprotujoča si sporočila iz različnih virov, ne ločujejo med upravnimi mejami, pristojnostmi in varstvenimi režimi ter se za odločitve pogosto zanašajo na družbena omrežja ali komercialne aplikacije. Zato cilj komuniciranja ni samo obveščanje, temveč aktivno usmerjanje vedenja obiskovalcev v smeri večje varnosti, manjših pritiskov na občutljiva območja narave in boljše izkušnje v prostoru.
Varnost v gorah in varstvo narave sta neločljivo povezana cilja
V zavarovanem območju, kakršno je Triglavski narodni park, je varnost ljudi v gorah tesno povezana tudi z varstvom narave. Neustrezna priprava na obisk gora, slaba informiranost o razmerah ali podcenjevanje zahtevnosti terena namreč pogosto vodijo v nesreče in intervencije, v iskanje bližnjic in s tem hojo zunaj označenih poti in vstopanje v mirna območja, posledica pa je tudi povečan pritisk na najbolj obremenjene poti, vrhove in izhodišča za priljubljene izlete. Zato je eden ključnih izzivov upravljanja parka, kako obiskovalcem pravočasno in razumljivo posredovati informacije, ki jim pomagajo sprejemati boljše odločitve še pred obiskom Triglavskega narodnega parka.
V JZ TNP smo v zadnjih letih naredili pomemben konceptualni premik od razpršenega informiranja k vzpostavljanju enotnega, podatkovno podprtega upravljavsko-komunikacijskega sistema, katerega jedro je centralno digitalno središče kot dolgoročen sistemski okvir, ki povezuje zbiranje in validacijo podatkov (npr. obiskanost, zapore poti, promet, vremenske razmere), interpretacijo teh podatkov za upravljavske odločitve in enotno komunikacijo do obiskovalcev in deležnikov. Ključno izhodišče je en uradni vir, iz katerega izhajajo usklajena sporočila za vse kanale – od spletnih platform do informacij na terenu. Tako zmanjšujemo zmedo, povečujemo zaupanje v informacije in omogočamo hitrejše odzivanje v konicah ali izrednih razmerah.
Partnerstvo je pogoj za uspešno komuniciranje
Poudarjamo, da JZ TNP v tem sistemu ne nastopa kot edini komunikator do obiskovalcev, temveč je upravljanje obiska in varnosti v gorah izrazito partnerski proces zgoraj omenjenih partnerjev in lokalnih skupnosti.
Cilj sodobne komunikacije v zavarovanem območju ni nadzor, temveč opolnomočenje obiskovalcev, da razumejo tveganja, da poznajo omejitve prostora, da znajo prilagoditi svoje načrte razmeram in da se zavedajo, zakaj so določena pravila pomembna. S tem ne prispevamo le k večji varnosti v gorah, temveč tudi k dolgoročnemu varovanju narave in večjemu sprejemanju upravljavskih ukrepov.
Celotno sporočilo za javnost z okrogle mize partnerstva Varno v gore lahko preberete na tej povezavi.
Fotografije z okrogle mize: Siniša Kanižaj
