Nazaj na novice

Del Skupnosti šol biosfernega območja Julijske Alpe v Avstriji

21.10.2025
Del Skupnosti šol biosfernega območja Julijske Alpe v Avstriji
Javni zavod Triglavski narodni park v sodelovanju s šolami pripravlja aktivnosti, s katerimi spodbuja odgovoren odnos do narave in razumevanje pomena biosfernih območij.

V okviru Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe, ki deluje v okviru našega zavoda, redno organiziramo brezplačne dejavnosti in delavnice za učence, pripravljamo otroški časopis, za učitelje pa strokovne ekskurzije in izobraževanja. Pomemben del teh srečanj so tudi obiski drugih zavarovanih območij doma in v tujini, kjer spoznavamo primere dobrih praks in iščemo navdih za delo z mladimi.

 

Iz Julijskih Alp v biosferno območje Nockberge

 

V sredo, 15. oktobra 2025, in četrtek, 16. oktobra 2025, so se učenci OŠ Kranjska Gora in OŠ Bovec na povabilo Triglavskega narodnega parka odpravili na ekskurzijo v avstrijsko biosferno območje Nockberge. Bovške osnovnošolce je spremljala tudi ravnateljica Denise Šuler Rutar.

 

Z avtobusom so se v spremstvu tamkajšnjega naravovarstvenega nadzornika Stefana Schilcherja zapeljali po znameniti panoramski cesti Nockalmstraße, ki jih je vodila skozi jesensko obarvane pokrajine – mimo zlatih macesnov, smrek in cemprinov, vse do višjih gorskih prelazov. V Info centru biosfernega območja Nockberge so si ogledali zanimiv 3D film o tamkajšnji naravi, živalih in življenju ljudi, ki že stoletja sobivajo z alpskim okoljem. Ko so se po panoramski cesti iz smeri Innerkremsa povzpeli do najvišje točke, so se peš podali še do razgledne točke Eisentalhöhe (2180 m). Stefan jim je pokazal rastlino špajko, iz katere domačini izdelujejo različne kozmetične izdelke, znano pa je tudi po njenem značilnem vonju.

 

Ogled razstave o drevesih

 

Pogovor se je med potjo večkrat vrtel okoli rastlinja, še posebej cemprina (nem. Zirbe), ki lahko doseže starost do tisoč let. Njegov les je zelo cenjen, primeren za rezbarjenje in prepoznaven po prijetnem, specifičnem vonju. Cemprin oziroma tudi švicarski bor se od našega rdečega bora najlažje loči po tem, da so iglice cemprina združene v šopih po pet, naš rdeči bor pa ima po dve skupaj.

 

Na poti proti dolini so se ustavili še v Grundalmu, kjer so si ogledali razstavo Drevesa kot mojstri preživetja. Spoznali so, kako se drevesa prilagajajo zahtevnim gorskim razmeram in kakšno vlogo imajo pri ohranjanju ravnovesja v naravi. Naučili so se tudi razlikovati med smreko, macesnom in cemprinom ter spoznali zanimivo gorsko ptico – krekovt.

 

Ekskurzija je bila več kot le prijeten izlet v sosednjo Avstrijo – bila je učna izkušnja o delovanju biosfernih območij v okviru Unescovega programa Človek in biosfera, ki povezujejo človeka in naravo v trajnostno sobivanje.

 

 

Dekorativni element

 

 

Dekorativni element

 

Dekorativni element

 

Dekorativni element

Iskrena hvala vodiču Stefanu Schilcherju za strokovno vodenje in prijaznost ter vsem učiteljem, ki s svojo predanostjo soustvarjate zgodbo Biosfernega območja Julijske Alpe.