V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja – Julijske Alpe, Škocjanske jame, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Po petih letih skupnih aktivnosti, namenjenih ozaveščanju prebivalcev in obiskovalcev Slovenije, na letošnjem Avdiofestivalu premierno predstavljamo zvoke narave, posnete v vseh štirih biosfernih območjih.
Naravovarstvena območja, vključena v Unescov program Človek in biosfera, utiramo pot zavedanju, da lahko prihodnost gradimo le v sožitju med ljudmi in njihovim okoljem. V vseh štirih Unescovih biosfernih območjih v Sloveniji (Julijske Alpe, Škocjanske jame, Kozjansko in Obsotelje ter Mura) zato enako skrbno ohranjamo naravne vrednote, ljudsko izročilo in kulturno krajino. V ospredje postavljamo znanje in odgovorno razmišljamo o prihodnosti. Začenjamo pri sebi. Skrbimo za kakovost bivanja in širimo vrednote spoštljivega ravnanja.
V letošnje aktivnosti ozaveščanja o obstoju in pomenu biosfernih območij se je prijazno vključil tudi Radio Slovenija. Vse od pomladi so novinarji Radia Slovenija obiskovali različne kraje v vseh štirih biosfernih območjih, raziskovali njihovo življenje in skozi pogovore z domačini, raziskovalci in različnimi ustvarjalci zapisovali zgodbe, ki navdihujejo poslušalce in jih spodbujajo k drugačnemu, bolj spoštljivemu obiskovanju naravovarstvenih območij. Posnete zgodbe ostajajo v arhivu oddaj nacionalnega radia kot svojevrstna kulturna zakladnica.
V okviru sodelovanja Unescovih biosfernih območij Slovenije in Radia Slovenija je nastal tudi izjemno dragocen zvočni zapis, ki ga z veseljem in ponosom premierno predstavljamo na letošnjem Avdiofestivalu Radia Slovenija: zvoki narave Unescovih biosfernih območij Slovenije. Radijski ustvarjalci so neobičajen navdih našli v območjih prvinske narave in med prebivalci, ki to naravo ohranjajo, sledijo izročilu in vztrajno iščejo ravnovesje s sodobnimi izzivi. Na pisano cvetočih travnikih in na planšarijah, v čarobnih globinah kraških jam, med jablanami in skrivnostmi živalskega sveta, ob reki in mlinih in med preprostimi ljudmi se živo spletajo harmonije zvokov, ki jim ritem odmerja narava.
V ta čudoviti svet, ki ga lahko dojemamo z vsemi čuti, se je podal Nejc Jemec, novinar Vala 202, in posnel edinstvene zvočne razglednice naših biosfernih območij. Pristni zvoki, ujeti v digitalni zapis, nas povabijo, da ta svet zgolj poslušamo in se morda prav zato lažje potopimo v njegovo bistvo. Zvoki so odslej na voljo vsem, ki jim želimo prisluhniti. Nekomu bodo omogočali pobeg iz vsakdana in sprostitev, nekomu bodo približali kraje, ki jih ne more obiskati. Vse nas bodo spodbujali k spoštljivemu obiskovanju Unescovih biosfernih območij in iskanju navdiha v pristni naravi.
Veseli in počaščeni smo, da je Radio Slovenija v program letošnjega Avdiofestivala uvrstil tudi predstavitev posnetih zvokov narave Unescovih biosfernih območij Slovenije. Unescova biosferna območja Slovenije ter nastanek posnetkov zvokov narave so na priložnostnem dogodku predstavili Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, Rosana Cerkvenik, predsednica Nacionalnega odbora Unescovega programa Človek in biosfera, ter Nejc Jemec, novinar in voditelj na Valu 202, avtor posnetkov. Na predstavitvi, ki jo je obogatila edinstvena zvočna kulisa posnetih zvokov iz narave, so govorci poudarili dragocenost zvočnih zapisov za ustvarjanje prepoznavnosti biosfernih območij in njihovih prizadevanj za ohranjanje naravnega, zdravega in življenju prijaznega okolja. Ob tem so izpostavili tudi njihov poseben pomen za ranljive skupine ljudi, posebej za slepe in slabovidne. Posneti zvoki bodo poslušalcem na voljo na različnih digitalnih kanalih Radia Slovenija in Unescovih biosfernih biosfernih območij Slovenije, biosferna območja pa jih bodo v svojih okoljih predstavila tudi v šolah in na dogodkih.
Zvokom narave Unescovih biosfernih območij Slovenije že zdaj lahko prisluhnete:
- Na YouTubu Izlet doma – biosferna območja
- in v podkastu Izlet doma.
Več o slovenskih Unescovih biosfernih območjih
Biosfera je izraz za celoten prostor na Zemlji, v katerem živijo organizmi; biotska raznovrstnost ali biodiverziteta pa pomeni, da se na določenem območju pojavlja veliko število rastlinskih in živalskih vrst. V biosfernih območjih je poudarek na sožitju med ljudmi in njihovim okoljem. To pomeni, da zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja in kakovosti bivanja. Prav zato vzpostavljajo pozitiven odnos in enakovredno partnerstvo med človekom in naravo.
Namenjena so ohranjanju pestrosti živalskih in rastlinskih vrst, zagotavljanju trajnostnega razvoja in trajnostne rabe naravnih virov. Vsa slovenska Unescova biosferna območja na območjih zavarovane narave na novo obujajo sodelovanje in dajejo večji pomen solidarnosti, oživljajo tradicije, ki odpirajo nove poti v pridelavo hrane, skrbijo za trajnostno oskrbo z vodo in energijo ter v najširšem pomenu gradijo temelje za novo kakovost bivanja. Izobraževanje, raziskovanje in inoviranje imajo v teh prizadevanjih izjemno pomembno vlogo. V središču vsega je človek, njegovo današnje življenje in perspektive prihodnosti.
Medvladni Unescov program Človek in biosfera spodbuja trajnostni razvoj, skozi mednarodno sodelovanje na stotine biosfernih območij z vsega sveta pa dobivamo tudi spodbude za širjenje naših skupnih vrednot. Zato smo se štiri slovenska biosferna območja pred petimi leti povezala, da bi lahko skupaj prispevala k zavedanju o obstoju in poslanstvu te velike Unescove družine. Z namenom, da bi prebivalci in obiskovalci Slovenije bolje spoznali pomen našega delovanja, smo leta 2023 prvič obeležili globalni praznik - dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici in zanj določil 3. november. Odtlej vsa štiri območja, vsako s svojim dogajanjem, v jesenskih mesecih obeležujemo ta praznik na način, da ga v najboljši meri približamo svojim prebivalcem in tudi obiskovalcem.
Več o Unescovem programu Človek in biosfera
Unesco, Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je interdisciplinarni program Človek in biosfera (Man and the Biosphere Programme ali s kratico MAB) ustanovila leta 1971. Gre za medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij. Trenutno je vanjo vključenih 785 biosfernih območij v 142 državah sveta.
Zvoke Unescovih biosfernih območij so na letošnjem Avdiofestivalu predstavili (od leve proti desni): Lučka Peljhan, povezovalka dogodka; Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO; Rosana Cerkvenik, predsednica Nacionalnega odbora Unescovega programa Človek in biosfera in Nejc Jemec, novinar in voditelj na Valu 202, avtor zvokov biosfernih območij.