Ekipa iz Triglavskega narodnega parka se je proti italijanskemu Narodnem parku Casentinesi odpravila skupaj s kolegi iz Naravnega parka Julijsko predgorje, s katerim sodelujemo v okviru Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe. Na taboru sodeluje 50 udeležencev, razdeljenih v 16 ekip, pri čemer vsako sestavljata dva mlada nadzornika in mentor. Udeleženci prihajajo poleg Slovenije in Italije še iz Nemčije, Škotske, Walesa, Latvije, Estonije, Norveške, Švedske, Romunije, Danske, Izraela in Poljske.
Mladi nadzorniki so dan po prihodu najprej spoznali park, v katerem gostujejo, in njegove zaposlene ter ostale udeležence in zavarovana območja, ki jih predstavljajo. Kot pravi naša sodelavka Mojca Pintar, sta Julija in Jošt svojo nalogo opravila odlično in domače območje predstavila v najboljši luči. Njuna predstavitev je bila zelo dobro sprejeta – mnogi so izrazili željo, da prihodnje leto obiščejo Julijske Alpe. Popoldne je potekala interaktivna delavnica o velikih zvereh, kjer so udeleženci skozi igranje vlog (lovci, naravovarstveniki, kmetje) iskali skupne rešitve za sobivanje z zvermi. Zvečer so pripravili predstavitev domače hrane – s seboj so naši predstavniki prinesli zaseko, ajdov kruh z orehi, bohinjski sir in frutabele. Vse njihove dobrote so navdušile udeležence.
Naslednji dan so se odpravili na izlet do jezera Ridracoli. Del poti so veslali, nato pa prisluhnili predstavitvi o nastanku umetnega jezera in njegovem pomenu za oskrbo okoliških dolin z vodo. Obiskali so tudi informacijsko središče, kjer so izvedeli več o živalih na tem območju in o upravljanju z vodnimi viri.
Sreda je bila namenjena daljšemu pohodu skozi gozd, prehodili so več kot 18 kilometrov, pri čemer smo prečkali hidrološko ločnico med Jadranskim in Tirenskim morjem. Popoldne so obiskali vas Badia Prataglia in arboretum, se sprehodili pod sekvojami in drugimi mogočnimi drevesi. Na poti so opazili veliko bukovih kozličkov. Kljub dolgi poti so mladi zvečer še vedno našli energijo za igranje odbojke.
V četrtek so se z avtobusom odpeljali do vasi Campigna, kjer so odstranjevali mlada bukova drevesa, ki so zaraščala travnate površine, nekdaj uporabljene za smučanje. Ta travišča so izjemno pomembna za ohranjanje metulja - črnega apolona, ki je sorodnik našega gorskega apolona. Popoldanske načrte je prekrižalo slabo vreme, zato so se namesto na bližnji vrh ponovno podali v gozd, kjer so strokovnjaki predstavili raziskovalne metode spremljanja dvoživk. Dan so zaključili s srečelovom in plesom, mentorja iz Škotske in Poljske sta udeležence naučila tradicionalnih družabnih plesov iz svojih držav.
Danes so se odpravili še na ogled meniških vrtov, sobota pa bo namenjena zaključku in srečanju z lokalnimi predstavniki občin.
