V pestri množici rastlin – samo med praprotnicami in cvetnicami uspeva v Triglavskem narodnem parku preko 60 odstotkov slovenske flore – je nekaj sto vrst prepoznanih kot ogroženih v državi in potrebnih posebnega varstva. Ogrožene so zaradi občutljivosti, redkosti, uničevanja ali neprimernega načina rabe življenjskega okolja, pa tudi zaradi svoje mikavnosti.
Lepi čeveljc je ponekod že izumrl
Med slednje sodi tudi največji predstavnik divje rastočih kukavičevk (orhidej) v Evropi – lepi čeveljc (Cypripedium calceolus). Razširjen je po vsej Evropi in proti vzhodu vse do osrednje Azije, vendar njegova številčnost strmo upada, v Grčiji je na primer že izumrl. Zato upravičeno velja za eno izmed najbolj ogroženih rastlinskih vrst v Evropi. V Sloveniji je lepi čeveljc predvsem alpska vrsta in spada med značilne rastline bukovih gozdov, nanj pa lahko razmeroma pogosto naletimo tudi v pasu ruševja in na gozdnih obronkih. Na rastiščih lepega čeveljca v Triglavskem narodnem parku uspeva po ocenah strokovne službe Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) kar petina slovenske populacije.
Poleg gnojenja, intenzivne paše in neprimernega gospodarjenja z gozdovi ga v veliki meri ogrožajo tudi množično obiskovanje rastišč in z njim povezana trganje cvetočih poganjkov ali celo izkopavanje in iznos rastlin. Na posledice takih nedopustnih in vsega obsojanja vrednih ravnanj občasno naletimo tudi v narodnem parku.
Poziv k odgovornemu obiskovanju rastišč
Nekatera rastišča lepega čeveljca v Triglavskem narodnem parku so razmeroma lahko dostopna in prepredena s stezami, zato tudi povečan preventivni naravovarstveni nadzor v času cvetenja rastlin ne more zagotoviti njihove popolne zaščite. Verjamemo, da se večina obiskovalcev rastišč zaveda varstvenega pomena tega prelepega predstavnika orhidej, da rastline občudujejo odgovorno in zavedajoč se, da je lepi čeveljc v Sloveniji strogo zavarovan že od leta 1922, torej več kot 100 let.
Rastišča lepega čeveljca v Triglavskem narodnem parku so vključena tudi v ekološko omrežje Natura 2000, zato smo kot upravljavci tega območja še posebej odgovorni za njegovo dolgoročno ohranitev. Tako bomo kršitve, povezane z namernim uničevanjem, nabiranjem, poškodovanjem, trganjem, ruvanjem ali posedovanjem rastlin lepega čeveljca obravnavali kar najstrožje – celo kot kaznivo dejanje. Dosledno bomo ukrepali tudi v primeru podobnih kršitev z rastlinami ostalih zavarovanih prostoživečih vrst na območju Triglavskega narodnega parka.