Celotno lansko leto smo obeleževali 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp sicer segajo v leto 1906 in so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, ki je pripravil pregled naravnih spomenikov Kranjske.
Podpis zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka je bil leta 1924 pomemben mejnik v zgodovini razvoja naravovarstva in prizadevanj za zavarovanje dela Julijskih Alp v obliki edinega narodnega parka v Sloveniji. Park ni bil razglašen za stalno, saj po takrat veljavnih zakonih ni bilo mogoče trajno odvzeti pašnih površin njihovemu prvotnemu gospodarskemu namenu. Zakupna pogodba se je formalno iztekla 1. julija 1944, njeno podaljšanje ali sprememba sta bila zaradi druge svetovne vojne odrinjena na stran, po zaključku vojne pa je bilo treba začeti znova.
Povojna prizadevanje za ustanovitev narodnega parka
Po drugi svetovni vojni je bil leta 1946 ustanovljen Zavod za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti, katerega Referat za varstvo prirode je vodila Angela Piskernik, njen pomočnik pa je bil Anton Šivic. Angela Piskernik, botaničarka, muzealka in pedagoginja je po drugi svetovni vojni postala direktorica Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Bila je prva slovenska poklicna naravovarstvenica, ki je aktivno sodelovala pri pripravi predpisov o varstvu narave. Bila je tudi pobudnica ustanovitve prvih varstvenih območij pri nas, med katere sodi tudi Triglavski narodni park. Anton Šivic je pripravi predlog zavarovalnega predpisa za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, ki je vseboval tudi pregledno karto, opremljeno z vsemi potrebnimi podatki o mejah, parcelah in lastništvu. S tem je bila zbrana vsa potrebna dokumentacija, ki je bila pozneje temelj za pravno razglasitev Triglavskega narodnega parka.
Leta 1959 je bil sprejet Zakon o narodnih parkih, 26. junija 1961 je bil z odlokom Republiške skupščine ustanovljen 2.000 hektarov velik Triglavski narodni park, čeprav brez Triglava. Prizadevanja za razširjeni Triglavski narodni park so se nadaljevala. Po številnih razpravah, ki so trajale kar devet let, je bil 27. maja 1981 sprejet Zakon o Triglavskem narodnem parku. Park je takrat obsegal 83.807 hektarov.
Zakaj je uprava Triglavskega narodnega parka na Bledu?
Izvršni svet Republike Slovenije je za izvajanje upravljavskih nalog in skrb za celostno izvajanje zakona pooblastil Zavod za gojitev divjadi Triglav s sedežem na Bledu, ki je operativno že dolgo časa deloval na večini po novem zavarovanega območja. Poglavitna dejavnost zavoda je bilo lovstvo kot gospodarska dejavnost, zato je imel mrežo gorskih koč, najboljše poznavalce razmer na terenu ter utečeno ekipo lokalnih poklicnih lovskih čuvajev, ki so z ustanovitvijo narodnega parka postali prvi parkovni naravovarstveni nadzorniki pri nas.
Leta 2010 je bil sprejet nov Zakon o Triglavskem narodnem parku in površina parka se je še povečala (vključitev naselja Kneške ravne z bližnjo okolico) na 83.982 hektarov.