Digitalna knjižnica

Prispevek opisuje postopek izdelave novega geografskega informacijskega sistema za upravljanje z naravovarstvenimi podatki (dostopen na spletni strani www.naravovarstveni-atlas.si), ki je potekala po metodi obrnjenega inženirstva. Pripravili smo tudi aplikacijo STRUP, s katero smo analizirali strukturo obstojeih podatkovnih zbirk. Analiza delovnih procesov je potrdila vsestransko povezanost med organizacijami ZRSVN, ARSO in MOP, kar utemeljuje smotrnost obstoja enega samega informacijskega sistema za upravljanje z naravovarstvenimi podatki v državi. Doloili smo pravila izdelave podatkovnega modela, ki dopuša prihodnje dogradnje, in izdelali pregledovalnike za intranet in internet

Pojem narave je povezan z zgodovino pojma loveka in njegovega dela. Družbeni napredek vkljuuje prisvajanje in spreminjanje narave. Ta proces je dosegel toko, ko neželene in nenamerne posledice ogrožajo želene in namerne cilje. Sodobna prevlada pojma okolja nad pojmom narava je izraz obsega loveških posegov v naravo. Ker obstajajo  zine interakcije med naravo in okoljem, je to realni temelj za sodelovanje varstva okolja z varstvom narave in povezanosti ekocentrizma in antropocentrizma. Odgovornost okoljske politike in politike nasploh za uspešno varstvo narave in varstvo okolja je velika.

Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani

Strokovna serija, ki izhaja od leta 1990. Izhaja občasno in pokriva različne teme. Predstavlja strokovne projekte Triglavskega narodnega parka. Tema te serije je Načrt upravljanja na naravovarstveno pomembnih območjih v južnih Julijskih Alpah- strokovne podlage in usmeritve.

Prispevek presoja možnosti reševanja vodnoekološke problematike: čiščenja odpadnih vod planinskih postojank v Triglavskem narodnem parku s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav, ki imajo številne prednosti pred »klasičnimi« čistilnimi napravami. Zaradi nekaterih omejitvenih dejavnikov smo od 36 planinskih postojank raziskali 18. Na podlagi ocene stopnje ranljivosti smo predlagali prioritete reševanja vodnoekološke problematike. Analiza je pokazala, da način odvajanja in čiščenja odpadne vode pri nobeni koči ne ustreza zakonskim določilom in da se lahko ta problematika učinkovito reši z izgradnjo rastlinskih čistilnih naprav pri 12 planinskih postojankah, od tega je pri 6 planinskih postojankah čiščenje odpadnih vod s tovrstno tehnologijo zelo priporočljivo.

This paper examines some aspects of participation in nature protection and tries to understand how this principle is implemented in Slovenia. The paper briefly outlines the institutional context of Slovene nature protection and examines how participation is positioned within it. The presence of different understandings of the participation principle and different interpretations regarding access to environmental decision making are identified. Key to this divergence seems to be the roles that some groups traditionally had in initiatives for nature protection. An attempt is made to understand if and how participation in the recent reframing of the Triglav National Park founding act has benefited the local community.

Leta 1991 je bila v visokogorsko Dvojno jezero (Triglavski narodni park), ki je bilo prej brez rib, naseljena jezerska zlatovčica (Salvelinus alpinus Linnaeus, 1758). Do leta 1998 je postala vrsta v jezeru že zelo številčna in je iztrebila zooplanktonski vrsti Arctodiaptomus alpinus in Cyclops abyssorum tatricus. V nalogi smo ugotavljali, s čim se ribe hranijo sedaj in kako se prehrana spreminja glede na različne mesece. Zanimalo nas je tudi, kakšen vpliv imajo ribe na bentoške živali ter na splošno stanje jezera. Ugotovili smo, da se poleti hranijo predvsem z žuželkami, ki padejo na jezersko gladino, preostali del leta pa z bentosom. Največkrat plenijo vodno bolho Chydorus sphaericus, ceponožnega raka Eucyclops serrulatus in ličinke trzač (Chironomidae), ki so vsi v jezeru pogosti. Ličinke velikih vodnih nevretenčarjev in ceponožni rak Megacyclops viridis so zaradi plenjenja postali zelo redki. Med ribami so pogosti specialisti, ki se prehranjujejo drugače od ostalih. Povprečna masa rib se je zaradi pomanjkanja hrane od leta 1999 do danes precej zmanjšala. Med jezeroma kljub občasni povezavi obstaja precej razlik v prehrani rib in sestavi bentosa.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji si lahko preberete več o analizo prometa in obiska v TNP, predstavljene so tudi značilnoti prometa na posameznih vstopnih točkah.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Predstavitev naravovarstvenega oddelka Gorje; Ko je Sava tekla nazaj v jezero; Svetlobno onesnaževanje- potratno razsipavanje dragocene energije; Poškodbe v naravi ob potresih v Zgornjem Posočju (2. del); Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (5. del); Pokljuška soteska; Srečanje s kolegi narodnega parka Snowdonia; Šola v naravi na Velem polju.

Diplomska naloga opisuje, analizira in proučuje obstoječe stanje in možnosti izboljšanja stanja na področju trajnostnega razvoja turizma v slovenskem alpskem svetu s poudarkom na Triglavskem narodnem parku. Glavni cilj naloge je bil poiskati ideje za izboljšanje kvalitete turističnih storitev v Triglavskem narodnem parku. Predvsem smo želeli odgovoriti na vprašanja: kako zadržati oziroma izboljšati kvaliteto okolja v TNP, obenem pa turizmu omogočiti trajnostni razvoj. Postavili smo hipotezo, da je predvsem omejitev prometa in izboljšanje sodelovanja med posameznimi gospodarskimi subjekti kot so kmetijstvo, turizem in trgovina pogoj za optimalen trajnostni razvoj. V nalogi smo najprej proučili strokovno literaturo s področja trajnostnega razvoja na splošno in sonaravnega razvoja turizma. Na podlagi analize obstoječega stanja ter primerjavo zakonskih in programskih rešitev med posameznimi državami smo izdelali predlog usmeritev in programov. To so: sodelovanje v projektu Alpsmobility, usmeritve pri gradnji planinskih postojank in ostale turistične infrastrukture ter program za povezavo med turizmom, kmetijstvom in trgovino.

Triglavski narodni park je od ustanovitve dalje na svojem območju namestil številne informacijske table in izdal tudi veliko publikacij. Po več kot petindvajsetih letih obstoja parka se sprašujemo, zakaj v vsem tem času ni bila dosežena zadostna kakovost ponujenih informacij na področju interpretacije reliefa oziroma geomorfologije parka, namenjenih različnim vrstam obiskovalcem. Glede na nekatere dobre primere posredovanja korektnih geomorfoloških informacij na učnih poteh v bližnji tujini nas torej čaka še veliko dela. Drastičen primer v tem pogledu strokovno zanemarjenega območja je Dolina triglavskih jezer.