Digitalna knjižnica

Franček Knez redko javno spregovarja. Ko se vendarle odloči spregovoriti, je pretehtan, pretanjeno pronicljiv, slikovit in liričen.

Minilo je desetletno obdobje po sprejetju Zakona o ohranjanju narave, ki je v Sloveniji vzpostavil celosten sistem varstva narave, med drugim tudi izvajanje inšpekcijskega nadzora. Med opravljanjem nalog inšpekcijskega nadzora smo naleteli na številne prednosti pa tudi slabosti, ki jih prinaša ZON. Kot prednost je vsekakor treba omeniti uveljavitev enotnega sistema varstva narave, kot pomanjkljivosti pa premajhno povezanost ZON z drugimi področji in neuspelo vzpostavitev naravovarstvenega nadzora neposredno na terenu. S problemom učinkovite implementacije predpisov s področja varstva narave se spoprijemajo tudi druge države članice evropske skupnosti, zato je bila na mednarodni ravni ustanovljena mreža GreenForce Network, katere trenutni cilj je uveljaviti minimalne kriterije za inšpekcijski nadzor na področju varstva narave.

Nevarna igra je iskrena in pretresljiva pripoved o popolni predanosti alpinizmu, analiza plezalskega duha z močnim čustvenim nabojem. Postavljena je v obdobje thatcherizma, obdobje zapiranja rudnikov in tovarn ter posledično naraščajoče brezposelnosti, ki je najbolj prizadela prav socialno okolje, kateremu je pripadal tudi Pritchard.

Zavarovana območja narave so kronski dragulj vsega naravovarstvenega dela, ustrezno varovanje pa je možno le s primernim upravljanjem zavarovanih območij. Upravljavskih nalog je v Triglavskem narodnem parku glede na pestrost in raznolikost alpskega prostora veliko, urejanje parka za obiskovalce je le ena od pomembnih upravljavskih nalog. V drugem delu prispevka je govora prav o upravljavskih pristopih in stanju na terenu pri urejanju parka za obiskovalce.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Življenje v Alpah- novi izzivi, Generalna skupščina Alparc na Bledu; Poškodbe v naravi ob potresih v Zgornjem Posočju (4. del); Izgublena bisera v Dolini sedmerih triglavskih jezer; Pogovor dr. Nado Praprotnik; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (7. del); 60 let postaje GRS Tolmin; Triglavska tržnica v Triglavskem narodnem parku že tretje leto.

Namen prispevka je osvetliti prepoznavanje razvojnih potencialov v izbranih zavarovanih območjih: Triglavski narodni park (TNP), Krajinski park Goričko (KPG) in Krajinski park Logarska dolina (KPLD). Zaznavanje razvojnih potencialov se v izbranih parkih razlikuje, kar smo ugotovili s pomočjo anketiranja domačinov in obiskovalcev. Na podlagi njihovih odgovorov in analize stanja so bili določeni razvojni potenciali, ki so v skladu z naslednjimi načeli: izhajajo iz lokalnih virov, so v skladu z veljavno zakonodajo in so trajnostno usmerjeni.

Pregled slovenske pohodniške, planinske in gorniške literature l. 2007

V tej številki časopisa si lahko preberete: Prostovoljna naravovarstvena nadzorna služba; Unescov program MAB- človek in biosfera, Biosferno območje Julijske Alpe; Poškodbe v naravi ob potresih v Zgornjem Posočju (3. del); Natura 2000- še ena omejitev več?; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (6. del); Pod rožnato planino; Baška grapa v prihodnosti.

Vodnik, knjiga je “povabilo” za potepanja ob šumečih in žuborečih vodah, na potikanje po tolmunih ter strugah potokov in grap.

Prispevek predstavlja predlog sistema vrednotenja izjemnih dreves v Sloveniji, ki upošteva razlike med drevesnimi vrstami, druge posebnosti dreves, okolja in družbenozgodovinskih dejavnikov. Osnovni kriterij je praviloma dimenzija drevesa (debelina ali višina). Objektivnost je v najveji možni meri zagotovljena s sistemom tokovanja po kriterijih, za katere so izdelana merila vrednotenja. Podani so predlogi za bolj objektivno in celovito vrednotenje, ohranjanje ter varovanje izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot v Sloveniji.

Prispevek analizira pravila o neposrednem učinku, neposredni uporabnosti in konsistentni razlagi, ki se uporabljajo na področju direktiv, ki urejajo varstvo okolja v EU. Analizira tudi, zakaj je potrebno omenjena pravila uporabljati po uradni dolžnosti in da je slednje dolžnost tako sodiš kot državnih organov. Podroje varstva okolja je urejeno predvsem z direktivami, ki pa stremijo k varstvu okolja v javnem interesu. To je značilnost, ki vpliva na razumevanje neposrednega učinka, kajti pravica posameznika ni v ospredju in to postavlja pod vprašaj neposredni učinek. Ne glede na to, ni znatnih odstopanj od splošnih pravil glede neposrednega učinka. Dodatno avtor pojasnjuje, da je uporaba teh pravil po uradni dolžnosti ne samo dolžnost, ampak velikokrat tudi pomembna pomoč.