Digitalna knjižnica

Bil je eden tistih dni, ki so novembru dali pregovorno ime o pustem, deževnem in meglenem mesecu, zato obiskovalcev gora ni bilo prav veliko. Bil je čas gorskega miru in samote in bil je čas gamsjega prska, ko so oživeli pravi prebivalci gorskega sveta, gamsi. Na snegu, ki je že narahlo pobelil gorsko pokrajino, so izstopali s svojo temno, skoraj črno barvo.

Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah

Kamen je središče kraške pokrajine, stoletja so ga generacije garaških Kraševcev obdelovale kot gradbeni material in temelj preživetja. Zgodbo o kamnolomih pripoveduje kraški kamnosek Gabrijel Jeram, ki je v svojem domu v Štorjah na Krasu zbral zavidljivo zbirko kamnin iz različnih vaških jav - kamnolomov, jih metodično uredil in vrisal na zemljevid Krasa. Teh je čez 120 in predstavljajo največjo zbirko kamnin Krasa pri nas. Zbral je tudi vsa kamnoseška orodja, ki jih je uporabljal on in njegovi predniki in napisal etimološki slovar vseh izrazov, ki so jih uporabljali v kamnoseštvu. Spoznali bomo kako je Kras nastal, zapuščene vaške jave in večje kamnolome na Krasu – od Lipice, Povirja, Repentabora, Nabrežine do kraške arhitekture, ki daje svojevrsten pečat tej magični pokrajini. Nadkamnosek Gabrijel pravi: Kamen kot kamen ne pomeni nič. Moraš ga obdelati in mu vdihniti dušo, da oživi!

Namen diplomskega dela je raziskati spreminjanje odnosa javnosti do prostorskega razvoja in možnosti vključevanja javnega mnenja v proces načrtovanja ter usmeritev raznih strateških dokumentov. Raziskavo smo opravili s pomočjo ankete (osebni intervju) v dveh delih z razmikom 3 let (2007 in 2010). Obravnavano območje obsega celotno občino Bohinj vključno s Triglavskim narodnim parkom (TNP), ki prinaša posebne omejitve pri planiranju in dodatno vpliva na mnenje prebivalcev, obiskovalcev, invsetitorjev ipd. Poudarjen je pomen ohranjanja kulturne in naravne dediščine. Na podlagi rezultatov raziskave smo komentirali strategijo za razvoj turizma v Bohinju 2007-2013, študijo o možnosti zapor v TNP, novi zakon o TNP, oziroma njihove strateške usmeritve in strateške usmeritve OPN, ki je še v nastanku. Analizirali smo tudi spreminjanje javnega mnenja v odvisnosti od časa in v odvisnosti od vloge posameznika v prostoru. Na podlagi rezultatov raziskave smo komentirali strategijo za razvoj turizma v Bohinju 2007-2013, študijo o možnosti zapor v TNP, novi zakon o TNP, oziroma njihove strateške usmeritve in strateške usmeritve OPN, ki je še v nastanku.

Turizem je postal v globaliziranem svetu pomembna gospodarska panoga. Razvoj turizma pomeni pomemben vir zaslužka za države, ki tržijo svoje naravne in kulturne znamenitosti. Tudi za Slovenijo je turizem razvojna priložnost, vprašanje pa je, v kateri smeri se bo razvijal: ali v smeri množičnega, do okolja ravnodušnega izkoriščanja narave ali v skladu s koncepti trajnostnega razvoja. Občina Bohinj, ki v veliki meri leži znotraj Triglavskega narodnega parka, predstavlja občutljiv ekosistem, obenem pa tudi izjemno naravno in kulturno vrednoto. Razvoj turizma na območju nacionalnega parka mora zato nujno izhajati iz načel trajnostnega razvoja in varovanja okolja. Pravno-formalno je področje razvoja trajnostnega turizma natančno urejeno, deklarirana vizija na državni ravni obstaja, prav tako je aktivna tudi lokalna skupnost s svojimi predlogi. Svoja stališča in vizijo o tej tematiki imajo tudi strokovna javnost, nevladne organizacije in posamezniki. V primeru Bohinja lahko opazujemo razkorak med deklariranimi stališči oblasti in praktičnimi primeri ljudi, ki so se odločili za razvoj specifične turistične ponudbe. Država, lokalne oblasti, strokovna javnost, zainteresirana laična javnost in prebivalci Bohinja se zavedajo težav na tem področju, predlogi rešitev pa so različni. Zato bo za učinkovito reševanje težav in razvoj trajnostnega turizma potrebno veliko usklajevanja in konsenzov.

Simona Vrevc, namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije: Simona Vrevc, 46-letna diplomirana agronomka iz Ljubljane, je januarja zasedla mesto namestnice generalnega sekretarja Alpske konvencije. Gre za eno najvišjih, nemara celo za najvišje mesto v katerikoli mednarodni organizaciji, ki ga je doslej prevzela Slovenka. A veliko lažje kot na visokem uradniškem stolu si jo je predstavljati nekje v naravi. Vrevčeva je z njo, še posebej z gorami, tesno povezana – že desetletja zahaja v hribe kot planinka, turna smučarka in plezalka. Pa tudi kot mati treh otrok, ki jim želita z možem, prav tako ljubiteljem gora, čim bolj približati gorski svet. Pravi, da sedanje delovno mesto, ki ga je prevzela za obdobje treh let z možnostjo podaljšanja, povezuje njeno zasebno navdušenje nad hribi s poklicnimi izkušnjami, ki jih je pridobila na prejšnjih delovnih mestih.

Pogosto spregledana neživa narava nam pomaga razumeti pokrajino in procese v njej, je pa tudi glavna opora vsakega planinskega čevlja in predmet občudovanja ob osvajanju gorskih vrhov. Njeno poznavanje in razumevanje lahko razkrijeta marsikatero skrivnost, tudi o nas samih.

Jelovica je gozdnata visokogorska planota in območje Natura 2000 za ptice. Pomembna je za gozdnega jereba in divjega petelina, ki sta občutljiva za različne človekove motnje v prostoru. Spremljali smo promet na šestih križiščih dva vikenda, po enega v avgustu in septembru. Analizirali smo namen obiska na Jelovici, smeri prihoda obiskovalcev, vrsto vozil ter obremenjenost izbranih cest na Jelovici. Največ ljudi dostopa iz doline Lipnice z osebnimi vozili, precej je tudi kolesarjev. V povprečju na Jelovico ob koncu tedna pride 357 vozil. Po najmanj obremenjeni cesti sta se v enem dnevu (12 ur) peljali le 2 vozili, po najbolj obremenjeni pa do 340 vozil, kar pomeni 1 vozilo vsaki 2 minuti. V osrčju planote se več kot 1 uro in pol zadrži 74 % obiskovalcev v avgustu in 79 % v septembru. Distribucija gozdnega jereba je odvisna od obremenjenosti cest. Jerebov ob zelo obremenjenih cestah ni bilo. V 250 m širokem pasu ob zelo obremenjenih cestah ni bilo divjih petelinov, od leta 1986 je v tem pasu propadlo 7 rastišč. Predlagali smo omejitev prometa na 30,1 km cest na Jelovici in predlog uskladili z Zavodom za gozdove, OE Bled, občinami in največjima lastnikoma zemljišč.

Slovenska planinska pot, najstarejša slovenska vezna pot, je bila leta 1966 razširjena z dodatnimi cilji. Tako je nastala Razširjena slovenska planinska pot, ki obišče cilje po vsej Sloveniji, od najtežje dostopnih vrhov v visokogorju preko vrste gozdnatih hribov do gričev blagega severovzhoda.

"Polmesec na planikami" je dokumentarni film o prvi džamiji v Alpah, ki je bila leta 1916 zgrajena v slovenskem Logu pod Mangartom. Džamijo so zgradili bošnjaški vojaki na Soški fronti, ki so se borili na strani Avstro Ogrske in predstavlja edinstven primer islamske arhitekture v alpskem prostoru. Film vleče paralele in refleksije s sedanjim časom, z Bošnjaki, ki so se preselili v Slovenijo iz ekonomskih razlogov in njihovimi 30 letnimi napori, da bi zgradili džamijo v Ljubljani, kar se je 2019 končno tudi realiziralo. Film sooča različne strani - slovensko, bošnjaško in italijansko ter nas vodi od Bosne in Hercegovine preko Jesenic do vrhov Julijskih Alp nad Sočo.

V diplomskem delu smo posebno pozornost posvetili prav pohodništvu in kolesarstvu, ki sta potencialna, a premalo izkoriščena turistična produkta tako v Zgornjem Posočju kot na področju celotne države. V začetnem delu smo opredelili osnovne pojme in terminologijo, ki se nanaša na pohodništvo, kolesarstvo, turizem in športno rekreacijo. Sledi predstavitev turističnega območja Kobarid-Tolmin z zgodovinskim in geografskim orisom ter predstavitev celotne turistične ponudbe. Nekaj besed smo namenili tudi razvoju ter vlogi pohodništva in kolesarstva v turističnem prostoru. Dotaknili smo se problemov na področju etike, varstva narave ter pravne podlage za izvajanje rekreacijskih dejavnosti v TNP-ju. Predlagali smo izletne oz. pohodniške in kolesarske ture, ki so turistično najbolj zanimive. Večjo pozornost smo namenili analizi stanja na področju turizma v povezavi s pohodništvom in kolesarstvom omenjene destinacije. S SWOT analizo smo ugotovili, kakšne so prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti pohodniškega in kolesarskega turizma. Predstavili smo tudi primere dobrih praks v slovenskih pokrajinah ter na tujih trgih. V zaključnem delu smo na podlagi zbranih in obravnavanih podatkov predstavili nekatere smernice za nadaljnji razvoj turističnega proizvoda kolesarstva in pohodništva. Pomemben del tega so pohodniški in kolesarski projekti, ki se bodo izvajali tudi v prihodnje.

Krmilnice in druga krmišča so čudovit pripomoček za privabljanje in opazovanje ptičev. Poleg opisov najpogostejših vrst ptičev, ki se pojavljajo ob krmilnicah, so v tej priročni knjižici opisani tudi pravilni načini hranjenja naših pernatih prijateljčkov. Knjižica vsebuje več kot 120 barvnih fotografij vseh vrst ptičev, ki jih njihovi ljubitelji lahko privabijo k vrtni ali obhišni krmilni hišici ali h krmišču v gozdu in na poljih. Opisi videza, bivališč in oglašanja vsake vrste ptičev so podrobni in zlahka razumljivi. V knjižici boste našli tudi dragocene nasvete za izbiro ustrezne krmilnice in prave piče (navedena ptičja piča ustreza vsem priporočilom za varstvo ptičev in okolja).