Digitalna knjižnica

Emilio Comici sodi med pionirje in virtuoze šeste stopnje in velikane, ki so pomembno zaznamovali zgodovino alpinizma. V obdobju med obema vojnama je uvajal nove tehnike in pristope k plezanju, načrtno treniranje v domači Glinščici pa je botrovalo izjemnemu plezalskemu nivoju ter posledično vrsti drznih prvenstvenih smeri, kot so Comici – Benedeti v severni steni Civete, Rumeni raz v Mali Cini in epska smer Comici – Dimai v Veliki Cini, ki jo je zaradi spora z bratoma Dimai leta 1937 celo soliral v izjemnem času 3 ur in 15 minut.

Opisane poti, izleti in ture vas popeljejo na 45 čudovitih planinskih ciljev, med katerimi bo prav vsak našel nekaj zase. Lahki izleti so pisani na kožo tudi mlajšim planincem, za izurjene gornike pa sta avtorja pripravila nekaj opisov tehnično (zelo) zahtevnejših poti.

Vodnik ponuja vseosežen pregled možnost za planinarjenje v Hrvaški. Vsebuje veliko konkretnih in praktičnih podatkov, z bogato grafično obliko in modernim pristopom - tako vodnik služi kot dobra osnova za planinarjenje lahkih poldnevnih sprehodov, celodnevnih izletov in večdnevnih tur.

Italijanka Nives Meroi in Beneški Slovenec Roman Benet sta leta 2017 osvojila še zadnji, štirinajsti osemtisočak, Anapurno. S tem sta postavila rekord: sta prvi par in prva naveza na svetu, ki se je skupaj povzpela na štirinajst zemeljskih osemtisočakov, in to brez dodatnega kisika in brez pomoči visokogorskih nosačev. O tej zadnji izkušnji govori potopisna pripoved Let plašnega krokarja. Med vzponom ju je večkrat obiskal krokar, ki v delu postane simbol svobode in prostosti, pravo nasprotje alpinistom, ujetih v krog odvisnosti od zunanjih dejavnikov in naravnih sil.

Olga Kolenc se v svojem knjižnem prvencu Poti do kamnitih src spominja svojih obiskov manj obiskanih poti vzdolž hribov in gora ob zahodni slovenski meji. Poti ob meji z Italijo so bile do vstopa Slovenije v Evropsko unijo zaradi strogega mejnega režima zapostavljene in še redkeje obiskane kot dandanašnji. Avtoričina doživetja ne temeljijo le na klasični pripovedi o lepotah gora, predgorij in Krasa. V njih se prepletajo tudi intimnejše in hkrati univerzalnejše razsežnosti, ki so prisotne ob večnih iskanjih v nas samih. Na poti Olga išče celoto, vezna nit je človek, ki naseljuje ta prostor. Gora ni samo gora, temelji so ji predgorja, doline in reke, ki iščejo vsaka svojo pot.

Če bi prof. France Avčin, pisec planinske literature, alpinist generacije prvega povojnega obdobja in vsestranska osebnost nasploh, dandanes imel možnost stopiti v "skrita svetišča, kjer tišina šepeta", bi se mu milo storilo. Tako je namreč naslovil in opisoval svoja srečanja z Julijskimi Alpami (in gorami nasploh) v svoji knjigi zbranih planinskih spisov, ki je izšla leta 1964. Knjigo je možno dobiti v kakšnem antikvariatu, priporočljivo in zanosno pisanje. In neverjeten uvid po prebranem: kako neskončno so se stvari spremenile v šestdesetih letih silnega tehnološkega napredka od tedaj dalje. Tudi o duhovnem in kulturnem napredku bo mogoče kaj povedati.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji si lahko preberete kako so hiše gradili naši predniki in kakšne so značilnosti takratnega tipa gradnje. Predstavljene so tudi domačije, ki so se ohranile vse do danes.

Na območju Triglavskega narodnega parka zasledimo poseben tip travnikov – grbinaste travnike. Zaradi človekove dejavnosti imajo grbinasti travniki ne le naravovarstveno, ampak tudi kulturno vrednost. Zato je od leta 2004 v Programu razvoja podeželja (PRP) vzpostavljen sistemski ukrep za ohranjanje grbinastih travnikov. Kmetje so za njihovo vzdrževanje upravičeni do izravnalnih plačil, a je ta podpora nizka, med manj poznanimi in zelo slabo uveljavljenimi. Uradni prostorski sloj grbinastih travnikov je, kljub terenski preveritvi in nadgradnji v letu 2021, necelovit in deloma pomanjkljiv. Namen članka je prikaz nove metode oziroma razvoja kvantitativnega postopka identifi kacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka. Omejitev postopka je, da ni neposredno uporaben za zaznavanje grbinastih travnikov brez naknadnega terenskega ali digitalnega pregleda. Z njegovo uporabo smo predstavili možnost učinkovite nadgradnje obstoječega uradnega prostorskega sloja grbinastih travnikov.

V Bohinju so našli nova nahajališča v jugovzhodnih Alpah zelo redke podvrste Stipa eriocaulis subsp. austriaca nad severno obalo Bohinjskega jezera in pod Studorjem nad Staro Fužino. Ob iskanju te trave so pod Studorjem našli tudi vrsto Dictamnus albus, ki je novost za floro Bohinja in Julijskih Alp. Fitocenološko so popisali njuna rastišča in ugotovili, da obe uspevata v sestojih asociacije Cytisantho-Ostryetum, ki ima v Bohinju svoja klasična nahajališča. Pojavljanje vrste Dictamnus albus v alpski dolini povezujejo z izrazito toplo lego strmih in kamnitih prisojnih pobočij Studorja, vrzelastimi nizkimi gozdnimi sestoji in tamkajšnjo kamnino (zgornjetriasni masivni apnenec in ploščasti apnenec z rožencem).

Smernice za gradnjo in oblikovanje pomožnih objektov ponujajo usmeritve za umeščanje v prostor ter oblikovanje pomožnih objektov v Gorenjski regiji Triglavskega narodnega parka.

Reprezentativen izbor stošestdesetih najboljših alpinističnih možnosti klasičnega tipa, ki jih nudijo slovenske gore. "Slovenske stene" nas poleg večjega števila opisanih smeri in lepih, preglednih skic ter fotografij razveselijo še z nekaterimi novejšimi plezalskimi "poslasticami" - vzponi višje težavnostne stopnje, ki bodo navdušili tudi zahtevno mlajšo generacijo.

Planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije, je posebnost. V njem so opisane poti in dostopi, ki so jih prehodili partizani na zgodovinskem pohodu. Poleg pohodniških in planinskih informacij vsebuje tudi zgodovinska dejstva in resnične zgodbe, zato bomo kraje in vrhove doživeli drugače kot bi jih sicer. Spoznali bomo vso širino slovenskega partizanstva v drugi svetovni vojni, in to v povezavi z današnjim svetom.