Digitalna knjižnica

V tej številki časopisa si lahko preberete: Življenje v Alpah- novi izzivi, Generalna skupščina Alparc na Bledu; Poškodbe v naravi ob potresih v Zgornjem Posočju (4. del); Izgublena bisera v Dolini sedmerih triglavskih jezer; Pogovor dr. Nado Praprotnik; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (7. del); 60 let postaje GRS Tolmin; Triglavska tržnica v Triglavskem narodnem parku že tretje leto.

Namen prispevka je osvetliti prepoznavanje razvojnih potencialov v izbranih zavarovanih območjih: Triglavski narodni park (TNP), Krajinski park Goričko (KPG) in Krajinski park Logarska dolina (KPLD). Zaznavanje razvojnih potencialov se v izbranih parkih razlikuje, kar smo ugotovili s pomočjo anketiranja domačinov in obiskovalcev. Na podlagi njihovih odgovorov in analize stanja so bili določeni razvojni potenciali, ki so v skladu z naslednjimi načeli: izhajajo iz lokalnih virov, so v skladu z veljavno zakonodajo in so trajnostno usmerjeni.

Pregled slovenske pohodniške, planinske in gorniške literature l. 2007

V tej številki časopisa si lahko preberete: Prostovoljna naravovarstvena nadzorna služba; Unescov program MAB- človek in biosfera, Biosferno območje Julijske Alpe; Poškodbe v naravi ob potresih v Zgornjem Posočju (3. del); Natura 2000- še ena omejitev več?; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (6. del); Pod rožnato planino; Baška grapa v prihodnosti.

Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani

Strokovna serija, ki izhaja od leta 1990. Izhaja občasno in pokriva različne teme. Predstavlja strokovne projekte Triglavskega narodnega parka. Tema te serije je Načrt upravljanja na naravovarstveno pomembnih območjih v južnih Julijskih Alpah- strokovne podlage in usmeritve.

Prispevek presoja možnosti reševanja vodnoekološke problematike: čiščenja odpadnih vod planinskih postojank v Triglavskem narodnem parku s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav, ki imajo številne prednosti pred »klasičnimi« čistilnimi napravami. Zaradi nekaterih omejitvenih dejavnikov smo od 36 planinskih postojank raziskali 18. Na podlagi ocene stopnje ranljivosti smo predlagali prioritete reševanja vodnoekološke problematike. Analiza je pokazala, da način odvajanja in čiščenja odpadne vode pri nobeni koči ne ustreza zakonskim določilom in da se lahko ta problematika učinkovito reši z izgradnjo rastlinskih čistilnih naprav pri 12 planinskih postojankah, od tega je pri 6 planinskih postojankah čiščenje odpadnih vod s tovrstno tehnologijo zelo priporočljivo.

This paper examines some aspects of participation in nature protection and tries to understand how this principle is implemented in Slovenia. The paper briefly outlines the institutional context of Slovene nature protection and examines how participation is positioned within it. The presence of different understandings of the participation principle and different interpretations regarding access to environmental decision making are identified. Key to this divergence seems to be the roles that some groups traditionally had in initiatives for nature protection. An attempt is made to understand if and how participation in the recent reframing of the Triglav National Park founding act has benefited the local community.

Leta 1991 je bila v visokogorsko Dvojno jezero (Triglavski narodni park), ki je bilo prej brez rib, naseljena jezerska zlatovčica (Salvelinus alpinus Linnaeus, 1758). Do leta 1998 je postala vrsta v jezeru že zelo številčna in je iztrebila zooplanktonski vrsti Arctodiaptomus alpinus in Cyclops abyssorum tatricus. V nalogi smo ugotavljali, s čim se ribe hranijo sedaj in kako se prehrana spreminja glede na različne mesece. Zanimalo nas je tudi, kakšen vpliv imajo ribe na bentoške živali ter na splošno stanje jezera. Ugotovili smo, da se poleti hranijo predvsem z žuželkami, ki padejo na jezersko gladino, preostali del leta pa z bentosom. Največkrat plenijo vodno bolho Chydorus sphaericus, ceponožnega raka Eucyclops serrulatus in ličinke trzač (Chironomidae), ki so vsi v jezeru pogosti. Ličinke velikih vodnih nevretenčarjev in ceponožni rak Megacyclops viridis so zaradi plenjenja postali zelo redki. Med ribami so pogosti specialisti, ki se prehranjujejo drugače od ostalih. Povprečna masa rib se je zaradi pomanjkanja hrane od leta 1999 do danes precej zmanjšala. Med jezeroma kljub občasni povezavi obstaja precej razlik v prehrani rib in sestavi bentosa.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji si lahko preberete več o analizo prometa in obiska v TNP, predstavljene so tudi značilnoti prometa na posameznih vstopnih točkah.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Predstavitev naravovarstvenega oddelka Gorje; Ko je Sava tekla nazaj v jezero; Svetlobno onesnaževanje- potratno razsipavanje dragocene energije; Poškodbe v naravi ob potresih v Zgornjem Posočju (2. del); Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (5. del); Pokljuška soteska; Srečanje s kolegi narodnega parka Snowdonia; Šola v naravi na Velem polju.