Digitalna knjižnica

Slovenija na majhnem prostoru ponuja izjemen mozaik biotske, krajinske in kulturne raznovrstnosti ter velikega števila naravnih vrednot in kulturne dediščine. V tej publikaciji si lahko preberete več o naravnih parkih Slovenije.

Zavarovana območja so znana po številnih posebnostih, bodisi naravnih, bodisi kulturnih, vendar zavarovanje prinaša določene omejitve, zaradi katerih se tudi kmetijstvo vse bolj usmerja v ekološko kmetovanje. Prispevek je povezan z raziskavo o ekološkem kmetovanju, njegovo uspešnostjo in njegovi pomembni vlogi v zavarovanih območjih. Kot primer so izbrana tri zavarovana območja v Sloveniji: Triglavski narodni park (TNP), Kozjanski regijski park (KRP) in Krajinski park Goričko (KPG). Rezultati so bili pridobljeni z intervjuji odgovornih za razvoj tamkajšnjega kmetijstva.

Povezave med zavarovanimi območji, turizmom in razvojem podeželja smo preučevali na primerih Triglavskega narodnega parka in Kozjanskega parka. Na vsakem območju je bilo anketiranih 200 lokalnih prebivalcev. Glede na dobljene rezultate lahko zaključimo, da preučevani zavarovani območji omogočata razvoj podeželskega turizma. Da je razvoj turizma v zavarovanih območjih uspešnejši od razvoja turizma izven zavarovanih območij, ne moremo trditi. Anketirani prebivalci Triglavskega narodnega parka med vsemi gospodarskimi panogami najbolj podpirajo razvoj turizma na območju (86,5 %), kar pa ne velja za anketirane prebivalce Kozjanskega parka, ki se najbolj strinjajo z usmeritvijo območja v kmetijstvo ter razvoj malega podjetništva in obrti. Vseeno ni zanemarljivo dejstvo, da se kljub temu visok delež anketiranih prebivalcev Kozjanskega parka strinja, da bi se moralo območje osredotočiti na razvoj turizma (74,5 %). Da je priložnost zavarovanega območja v boljših možnostih za poslovanje v turizmu, se strinja skoraj polovica anketiranih prebivalcev Triglavskega narodnega parka (47 %) in le 15 % anketiranih prebivalcev Kozjanskega parka. Iz tega lahko sklepamo, da Triglavski narodni park nudi več priložnosti oziroma dodatnih možnosti za poslovanje v turizmu kot pa Kozjanski park. Na zavarovanem območju, kjer je turizem bolj razvit (Triglavski narodni park), anketirani prebivalci menijo, da so strategije varstva narave manj uspešne, in občutijo več negativnih obremenitev turizma (promet in gneča, višje cene). Nasprotno pa v primeru, kjer je turizem na zavarovanem območju manj razvit (Kozjanski park), anketirani prebivalci opažajo, da so strategije ohranjanja narave uspešnejše in da jih turizem manj obremenjuje.

V tej številki časopisa si lahko preberete: "Srcu najbolj škodi razburjanje"; V dolini Kneže; Dejanost TNP v času predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji; Mednarodni festival Alpskega cvetja; Odprtje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani.

Po dolgoletnih bolj ali manj uspešnih usklajevanjih in številnih razpravah je Državni zbor Republike Slovenije 17. junija 2010 v tretjem branju sprejel Zakon o Triglavskem narodnem parku. Od 72 navzočih poslank in poslancev jih je za zakon glasovalo 71. V uradnem listu je bil objavljen 30. 6. 2010 z razglasitvijo predsednika republike (Uradni list RS št. 52/2010), v veljavo pa je stopil 15. 7. 2010. Vsebina zakona je razdeljena na deset poglavij, ki opredeljujejo območje narodnega parka, varstveno območje, ožje zavarovano območje, razvojne usmeritve, pravila ravnanja in varstveni režim, upravljanje parka in načrt upravljanja, financiranje, nadzor in kazenske določbe za kršitelje.

Ob odprtju slovenskega planinskega muzeja smo zbrali nekaj izjav posameznikov, ki so pomembno prispevali k izgradnji.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Alpska konvencija, Novo upanje za Alpe; Dejavnost Triglavskega narodnega parka v času predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji; Izumiranje vrst- kaj imamo pri tem ljudje?; Izviri- stičišče dveh svetov; Šmarnica in pogorelček; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (Izjemne krajine); Naravi, obiskovalcem in upravljalcem prijaznejši prometni režimi v Alpskih dolinah in na planinah; Sodelovanje Triglavskega narodnega parka pri čiščenju Slovenije; Po Slovenski planinski poti skozi Triglavski narodni park (2. del); Program ogranjanja biotske in krajinske pestrosti na Pokljuki.

V tej zloženki najdete informacije o planini Klek, njeni značilni flori in favni, obnovi in sanaciji objektov na planini in druge zanimivosti.

V tej številki časopisa lahko preberete: Čezmejna ekoregija Julijske Alpe; Naravni regijski park Julijsko predgorje, Slovenska geološka pot v TNP; Pokljuko pestijo ujme; Gradacija bukove kobilice (Miramella alpina) na planini na Prodih; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (9. del); Po Slovenski planinski poti skozi Triglavski narodni park (1. del); Novi obrazi naše naravovarstvene nadzorne službe.

Diplomsko delo obravnava zavarovana območja, razvoj in delovanje turizma na njih ter njihovo upravljanje. Razdeljeno je na pet poglavij. V uvodu so opredeljeni problem, cilji, osnovne trditve, predpostavke, omejitve in uporabljene metode dela. V drugem poglavju smo opisali pomen in funkcijo zavarovanih območjih, kjer smo se osredotočili predvsem na narodne parke, ki jih kasneje podrobno obravnavamo. Prikazali smo tudi, da je razvoj turizma na zavarovanih območjih pomemben predvsem za lokalno prebivalstvo. V tretjem poglavju smo raziskali in analizirali menedžment Triglavskega narodnega parka, kjer smo opisali, kako se park spoprijema z velikim številom obiskovalcev v sezoni in na kakšen način se lahko obiskovalci informirajo in izobražujejo o zavarovanem območju. Predstavljeno pa je tudi, na kakšen način upravljavci rešujejo konflikte med interesi in željami obiskovalcev parka ter zaščito in ohranjanjem narave. V četrtem poglavju smo raziskali menedžment gorskega narodnega parka Wicklow na Irskem, kjer smo opisali iste parametre kot pri slovenskem narodnem parku. Naposled smo v tem poglavju povzeli najpomembnejše ugotovitve naše diplomske naloge. V zadnjem poglavju smo presodili, ali smo dosegli glavne zastavljene cilje in osnovne trditve. Dodali smo predloge za izboljšanje upravljanja Triglavskega narodnega parka.

Article presents results of a research made among local inhabitants inside and outside the Triglav National Park in Slovenia. Including the local inhabitants in the decision making process should have positive influence on further progress of the area. A poll was made among 200 residents for this purpose, in which we wanted to get inhabitants’ opinion of quality of life in the area where they live. Results indicate that 36% of interviewees agree that their quality of life is good and 12% claim that it is very good. 68% of inhabitants strongly agree and 25% agree that their area of living needs better employment chances.