Digitalna knjižnica

Človek je v svoji preteklosti gledal na naravo, kot na nekaj samoumevnega in ji ni namenjal veliko pozornosti. Z vedno večjim uničevanjem narave in onesnaženostjo pa je prišla tudi zamisel o varovanju in ohranjanju narave za sedanje in prihodnje generacije. Zavedanje človeka o pomembnosti narave je tudi tista misel, ki je sprožila idejo o nastanku Triglavskega narodnega parka, ki se lahko pohvali z izjemno pestro, raznoliko in ohranjeno naravo, ki je bila že od nekdaj atraktivna za človeka in je v ta del Slovenije privabljala številne obiskovalce. V svoji diplomski nalogi zato predstavljam turistični potencial Triglavskega narodnega parka. V prvem delu sem spregovoril nasploh o varstvu okolja, nato pa sem prešel na ekološko problematiko in probleme s katerimi se sooča Triglavski narodni park. Nato sem nadaljeval s turizmom, njegovim razvojem, usmeritvijo in predstavitvijo turizma, ki ga najdemo v Triglavskem narodnem parku. V drugem delu sem najprej predstavil Triglavski narodni park, ga umestil v prostor in prikazal njegovo zgodovino. Nato sem predstavil naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti območja narodnega parka. V tretjem delu pa sem predstavil naravni in kulturno-zgodovinski potencial za turizem in turistično ponudbo parka. Za konec sem naredil analizo turističnega prometa v Triglavskem narodnem parku ter v zaključku podal še svojo S.W.O.T. analizo.

Za 18 meteoroloških postaj na širšem območju Triglavskega narodnega parka smo za obdobje 1961-2009 analizirali letne višine padavin, število dni z dnevno višino padavin nad 5, 10, 20, 50, 100 in 150 mm ter število dvodnevnih nalivov z višino padavin nad 50, 100 in 150 mm. Za snežno odejo smo analizirali število dni po letnih časih in za snežno sezono ter trende v številu dni s snežno odejo. Največ padavin je imela v letnem povprečju Žaga pri Bovcu (2972 mm), najmanj Rateče (1532 mm). Medletna variabilnost višine padavin je na vseh postajah velika, v izrazito mokrih letih je višina padavin več kot dvakratna višina tiste v najbolj sušnih letih. Povprečne letne višine padavin, izračunane za dekade, se statistično značilno razlikujejo. Na večini postaj je bila najbolj mokra dekada 1961-1969, najbolj sušni dekadi pa 1980-1989 in 2000-2009. Na vseh postajah se pojavljajo močni enodnevni in dvodnevni nalivi, variabilnost števila izjemnih padavinskih dogodkov se povečuje z višino padavin. Največje število dni z višino padavin >5 mm ima Vogel (90), >10 mm in >20 mm Kneške Ravne (69 oz. 44). Dvodnevnih nalivov >50, >100 in >150 mm je največ na Žagi, najmanj pa v Ratečah. Na vseh postajah lahko vsako leto pričakujemo vsaj en dan, ko višina padavin presega 150 mm. Dolžina snežne sezone se v zadnjih letih zmanjšuje. Trend v številu dni s snežno odejo je na vseh postajah negativen. Velikost statistično značilnih sprememb je od -4,3 dni/10 let na Žagi do -14,9 dni/10 let v Stari Fužini.

Povzetek raziskave, ki je nastala v sodelovanju navedenih avtorjev v letih 2006–2007, v času, ko je bila v teku prenova Zakona o Triglavskem narodnem parku.

Trenta –kako žlahtno zazveni ime te edinstvene doline v osrčju Julijskih Alp. Verjetno ni Slovenca, ki ne bi vedel zanjo in za našo najlepšo reko Sočo ,ki teče po njej. Kako hudo je moralo biti pri srcu našim planincem, ki so v medvojnih letih z vrha Triglava gledali v njene veličastne globočine, ko je Trenta spadala pod Italijo in predstavljala njeno skrajno severovzhodno periferijo, osamljeno in zapuščeno. Pojem Trenta takoj povežemo s prekrasnimi gorami, ki se dvigajo visoko nad dolino,s Sočo,ki se kot turkizna kača vije po njenem dnu, z drznimi Trentarji – divjimi lovci in gorskimi vodniki – ter z njenim strastnim občudovalcem in poetom –dr.Juliusom Kugyjem.

Kakovost storitev v hotelirstvu je pogosto pojem, ki ga težko definiramo. Ključno je doseganje zadovoljstva gostov, ki temelji na odgovarjanju na njihova pričakovanja. Zaposleni, ki prihajajo v stik z gosti, morajo biti vešči komunikacije in se marsikdaj znajti pod pritiskom obremenjenosti zaradi povečanega obsega dela. Na osnovi raziskave med direktorji štirih hotelov, lociranih na obrobju Triglavskega narodnega parka, ki jih povezuje združitev v trženju skupnega turističnega proizvoda, ugotavljam, da je storitve hotela mogoče dvigniti na višji nivo s premišljeno selekcijo zaposlovanja kadrov in razvojem človeških virov. Gostom je potrebno jasno predstaviti konkurenčno prednost s pomočjo uporabe sodobnih informacijsko- komunikacijskih orodij. Ob tem pa je za kakovosten razvoj hotela pomembno poslovno sodelovanje, ki temelji na sodelovanju in združevanju moči vseh zaposlenih in doslednem vodenju politike kakovosti.

Vrata so deset kilometrov dolga alpska dolina, ki nas pripelje v osrčje Julijskih Alp, natančneje pod Triglavsko severno steno, ki se kot skalni zid dviga v nebo. Od amfiteatralnega zatrepa se dolina postopno spušča do Mojstrane, kjer se združi z Zgornjesavsko dolino. Nad zatrepom doline na zahodnem koncu severne stene Triglava leži na 1758 metrih naravni prehod oziroma sedlo, imenovano Luknja, od koder se nam odpre pogled v dolino Zadnjice. Po dolini Vrata teče kristalno čista Triglavska Bistrica, v katero se izliva mogočen slap Peričnik.

V teh številki časopisa si lahko preberete: Obletnica Triglavskega narodnega parka; Predstavitev TNP na konferenci okoljskih ministrov; Zgornjetriasni fosili izpod Mangarta; Ris v Triglavskem narodnem parku; Kulturna dediščina- drevesa v naši bližini; Med varstvom in razvojem; Info točke TNP na osnovnih šolah; Kaj Zgornjemu Posočju prinaša Climaparks; Priprava načrta upravljanja TNP; Na 1. forumu o vrednotah in ciljih TNP.

Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okol'co ta podoba raja," je unikatno podobo Bleda s plavajočo cerkvico in brezčasnim gradom na skalni pečini, okvirjeno s prostranimi gozdovi okoliških planot ter mogočnimi Karavankami v ozadju, opisal France Prešeren v Krstu pri Savici.

Po 52 letih je bila na Malem polju pod Triglavom (9649/1) ponovno najdena v Alpah zelo redka, ogrožena, zavarovana in evropsko varstveno pomembna praprot Botrychium simplex. V Sloveniji je veljala za izumrlo (Ex – Extinct). V prispevku je opisano njeno rastišče in s pomočjo fitocenološkega popisa tudi združbene razmere, v katerih uspeva na zamočvirjenih in zakisanih tleh (histosol) skupaj z vrstami nizkih barij, kislih, vlažnih in gorskih gojenih travnikov. Zaradi izredno majhne populacije je ta praprot v Sloveniji zelo ogrožena in je zanjo predlagana uvrstitev med prizadete vrste (E – Endangered) v Rdečem seznamu.

V članku je s fitocenološko preglednico opisana sestava, zgradba in rastišča naravnih subalpinskih macesnovih sestojev (Rhodothamno-Laricetum) v Julijskih Alpah, v katerih uspeva redka in zavarovana gliva lekarniška macesnovka, Laricifomes officinalis, ki je ogrožena predvsem zaradi uporabe v zdravilstvu.Ta lesna gliva prerašča stare in debele macesne, ki imajo navadno odlomljen ali suh glavni vrh. Ugodne razmere za njeno rast so v naravnih raznomernih in raznodobnih sestojih tik pod gozdno mejo ali na njej, kjer ni človekovih vplivov ali pa so neznatni. Takšne sestoje moramo varovati tudi zaradi njihove biotopske vloge in gozdarji naj bodo skrbniki in varuhi tudi takšnih posebnosti, kakršna je zagotovo tudi omenjena gliva. Vsa opisana nahajališča so v Triglavskem narodnem parku, kjer so vse vrste še posebej zavarovane.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Alpe kot razvojni potencial Evrope- skupna prihodnost; Zimsko krmljenje ptičev; Rdeči rob in dolina jezera v Lužnici; Kneške ravne; Krn- pohod spomina, 1918-2010; Strokovna ekskurzija TNP v Bavarski gozd; Predstava Kozolec.

Zavarovana območja nudijo obiskovalcem naravne in druge kakovosti, hkrati pa turizem in rekreacija ta območja vse bolj sooblikujeta. Na primeru Triglavskega narodnega parka, natančneje Zgornjesavske doline, smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri sta skladni varstvena in turistična funkcija zavarovanih območij. Pri tem smo se osredotočili na mnenja, poglede in stališča obiskovalcev. Zanimalo nas je, ali so razlogi, zaradi katerih prihajajo turisti, in njihove želje oz. predlogi v zvezi z nadaljnjim razvojem turizma v TNP v skladu z varstveno funkcijo našega edinega narodnega parka.