Digitalna knjižnica

Planinski zemljevid Notranjska s Snežnikom - 1 : 50.000 zajema območje med Žabnikom, Jelšanami in Jelencem na jugu, Javornikom nad Črnim vrhom nad Idrijo, Peklom pri Borovnici in Iškim Vintgarjem na severu ter med Babnim poljem in Kureščkom na vzhodu in Vremščico, Nanosom in Javornikom nad Črnim vrhom nad Idrijo. Planinske poti so prikazane na osnovi zadnjega stanja katastra planinskih poti PZS.

Alpinist – težko pričakovana avtobiografija junaka modernega alpinizma, ki ga je klic gora s kmečkega podeželja popeljal do brutalnih patagonskih viharjev, prostranih višav Himalaje, ožarjenih dimnikov karakorumskega granita, grenlandskega obzorja, indijskega monsuna, yosemitskih navpičnih zidov in prelepih Julijskih Alp.

Serija odkriva neznane kotičke Slovenije in ponuja poglede z višin razglednih stolpov.

Avtobiografsko delo Igorja Škamperleta je njegov literarni prvenec, ki ga je napisal pri svojih tridesetih, ko se je umaknil iz vrhunskega alpinizma in se posvetil filozofiji in literaturi. Dopolnjena druga izdaja je opremljena z dragocenim slikovnim materialom, avtor je dodal izčrpno spremno besedo in nastopajoče poimenoval s pravimi imeni. Osrednja tema pričujočega romana zajema mladostno obdobje odraščanja in zorenja, veselje nad spoznavanjem narave ter ljubezen do gora in plezanja.

Prispevek o poteku aktivnosti projekta Spodbujanje skupnosti za ohranjanje in obnavljanje čezmejnih območij Natura 2000 (NAT2CARE).

V prispevku so predstavljena priporočila za trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem v zavarovanih območjih Slovenije, s poudarkom na socialni nosilni zmogljivosti, na primeru Triglavskega narodnega parka in Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem (na primeru pohodništva, gorskega kolesarjenja in vožnje s štirikolesniki) upošteva posebne geografske razmere za posamezne vrste rekreacije na prostem, varovalne režime različnih zavarovanih območij in zakonodajo. Zapisana izhodišča so namenjena oblikovanju priporočil za načrtovanje razvoja trajnostnih oblikrekreacije na prostem. V prispevku je ocenjeno, predvsem z vidika domačinov in obiskovalcev, katere oblike rekreacije na prostem so v izbranih zavarovanih območjih trajnostne.

Naravni pojavi, kot so zemeljski in snežni plazovi, so gotovo nekaj najbolj uničujočega za človeka, hkrati pa razkrijejo marsikaj zanimivega. To velja tudi za plazišče Stože, ki je nastalo ob obilnem deževju sredi novembra leta 2000. Velik zemeljski plaz je odkril veliko najdišče fosilov in mineralov, ki ga redno obiskujejo geologi, paleontologi in vneti zbiralci.

V prispevku so predstavljeni vidiki trajnostnega načrtovanja rekreacije na prostem v zavarovanih območjih s poudarkom na socialni nosilni zmogljivosti. Zapisana izhodišča so namenjena oblikovanju priporočil za načrtovanje razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem ter za sprotno spremljanje in usmerjanje razvoja rekreacije na prostem v zavarovanih območjih v Sloveniji in tujini na primeru Triglavskega narodnega parka. V prispevku ugotavljamo, katere oblike rekreacije na prostem so z vidika domačinov in obiskovalcev v zavarovanem območju trajnostne.

Knjiga je posvečena 240. obletnici prvega dokumentiranega vzpona na Triglav. Prinaša prek trideset poglavij, ki osvetljujejo nova spoznanja raziskovalcev in poznavalcev Triglava kot gore, mita in simbola. Triglav in Triglavsko pogorje sta predstavljena z geografskega, zgodovinskega, etnološkega, pa tudi športnega in gorniškega vidika.

V severovzhodnem prigorju Julijskih Alp nad vasjo Krnica pod Srednjim vrhom v dolini Radovne smo našli novo nahajališče toploljubne pontsko-sredozemske (južno­evropsko-zahodnoazijske) vrste Buglossoides purpurocaerulea. To je do zdaj edino nahajališče v Triglavskem narodnem parku in najbolj severovzhodno nahajališče v Julijskih Alpah, v območju z razmeroma hladnim alpskim podnebjem. Popisali smo jo v sestoju toploljubnih listavcev, črnega gabra in malega jesena, ki ga za zdaj uvrščamo v asociacijo Fraxino orno-Ostryetum carpinifoliae. V tej združbi, a tudi v toploljubnih bukovih gozdovih, v podobnih geoloških razmerah, a v toplejšem in bolj vlažnem podnebju, uspeva ta vrsta tudi v jugozahodnem prigorju Julijskih Alp nad Baško dolino in v okolici Tolmina.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Biosferno območje Julijske Alpe; Vodi krog; Ribe ne sodijo v visokogorska jezera; Cike s sončne strani Soče; Stavbna tipologija, kobariško- tolminski stavbni tip; Obisk Biosfernega območja Julijske Alpe; Urejanje parkovnih poti 2017; Informacijska mesta Triglavskega narodnega parka v letu 2017; Sodelovanje v projektih YOUrALPS in Živimo z gozdovi.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov.