DOSTOP V DOLINO VRATA JE OMEJEN Z ZAPORNICO.
PRI SLAPU PERIČNIK PARKIRANJE NI MOGOČE.
Do izhodiščne točke se lahko odpravite z javnim prevozom. Več o trajnostni mobilnosti v parku in širše.
Podatki števcev pohodnikov v parku
Bohinj – Ukanc, Bohinjsko jezero

Dolina Tamar

Slap Peričnik

Lepena - Krnsko jezero

Log pod Mangrtom - Strmec
Bohinj - Komna

Planina Blato

Dolina Vrata - Pot Triglavske Bistrice

Planina Kuhinja

Dolina Krnica - Pod Kriško steno

Trenta - Soška pot

Dolina Tamar - proti Jalovcu

Dolina Vrata - Kriški podi - Luknja

Dolina Krnica

Planina Lipanca

Trenta - Mala korita Soče

Pokljuška soteska

Trenta - Izvir Soče

Soška pot- Korita Mlinarice

Pokljuka - Viševnik

Šunikov gaj
Ferata Grančišče - Mojstrana






Pot se začne in konča ob Koči pri Peričniku, ampak če želite pot podaljšati, jo lahko začnete v Mojstrani (Slovenski planinski muzej) in sledite poti Triglavske Bistrice, ki tudi vodi mimo Koče pri Peričniku.
Peričnik se imenuje slap kot tudi potok, ki se izliva v potok Triglavska Bistrica blizu Koče pri Peričniku. Nastanek slapu je povezan z ledeniškim preoblikovanjem doline Vrata. Dolina, po kateri teče Peričnik je t.i. obvisela dolina nad globjo, večjo dolino Vrata. Zaradi vodne erozije sta nastala dva slapova - Zgornji in Spodnji Peričnik. Zgornji del Spodnjega slapu sestavlja konglomerat, medtem ko v spodnjem delu prevladuje krušljiva breča, kjer so se tudi oblikovali spodmoli, kar omogoča pot okoli slapu.
Pot za slapom
Slap Peričnik sam sebe uničuje, saj moč vode spodkopava konglomeratni prag, ki se ruši in drobi. Mogočnost in razsežnost vodne erozije lahko doživimo čisto od blizu, kajti s primerno obutvijo in pazljivostjo se slapu lahko približamo tudi z zadnje strani.

“.. modra narava ... obdarja ... Gorenjsko z dobrim, čistim zrakom in z bistrimi studenci, ki vro iz skale čisti kot kristal in s svojo hladnočo sneg premagajo; dá, ponekod so tako mrzli, da roko komaj v njih držiš.“
Janez Vajkard Valvasor (1689)
Silna moč vode
Slapovi nam pomagajo pri razumevanju nenehnega spreminjanja zemeljskega površja. Njihova erozijska moč je zaradi navpičnega padca vode še posebej impresivna. Peričnik spada med umikajoče se slapove, ki sami sebe spodkopavajo in rušijo podnožje slapu. Dokaz so veliki konglomeratni bloki ob vznožju slapu, ki so se skozi tisočletja odlomili prav zaradi spodjedanja in odnašanja mehkejše kamnine izpod trdne konglomeratne stopnje.

Slap Peričnik je v preteklosti zaradi naravne preusmeritve struge nad slapom večkrat zamenjal svojo lokacijo, na kar nas opominjajo fosilne zareze v konglomeratni steni.
