Nazaj na novice

S strokovnega posveta o vodah

02.12.2022
S strokovnega posveta o vodah

Več kot 80 zbranih na strokovnem posvetu o raziskavah s področja voda v Triglavskem narodnem parku 2022, ki je 1. decembra 2022 potekal na Bledu, je uvodoma pozdravil mag. Igor Zakotnik, vodja strokovne služne JZ TNP. Da so na območju Triglavskega narodnega parka tudi v zadnjih letih potekale raziskave, ki so prinesle nova spoznanja o stanju voda ter različne aktivnosti za izboljšanje stanja vodnih in obvodnih ekosistemov, je uvodoma poudarila Katja Gregorič iz strokovne službe JZ TNP, ki je posvet povezovala. Kot upravljavec zavarovanega območja narodnega parka smo tako tudi letos strokovni javnosti predstavili rezultate omenjenih aktivnosti, hkrati pa smo si s strokovnjaki v razpravi izmenjali mnenja ter pridobili usmeritve za delo v prihodnjem letu. Na posvet smo povabili predstavnike pristojnih državnih in lokalnih organov, znanstveno raziskovalnih organizacij, strokovnega sveta JZ TNP ter nevladnih organizacij.

 

O hidravličnem in habitatnem modeliranju

Pomen in izvedbo podrobnega hidravličnega modeliranja za potrebe habitatnega modeliranja odseka Save Bohinjke je predstavil dr. Jošt Sodnik (Tempos d. o. o.). Poudaril je, da je hidravlično (matematično) modeliranje  z leti postalo zelo uporabno orodje pri analiziranju dinamike gibanja vode. Modeliranje se največ uporablja za ocenjevanje poplavne nevarnosti, z razvojem programskih orodij in povečevanjem strojne moči računalnikov pa so možni tudi bolj natančni izračuni, na primer podrobna analiza gibanja vode na izbranem odseku, kamor sodi tudi njihov primer. Za rezultate modela so zelo pomembni zanesljivi in natančni vhodni podatki, saj se morebitna njihova nezanesljivost prenese v nezanesljivost rezultatov modela. Zelo pomembno pri modeliranju je umerjanje modela na merjene podatke (v primeru vodotokov na gladine in pretoke), s čimer se z rezultati modela kar najbolje da približati dejanskemu stanju. Zanesljivi rezultati modela so lahko uporaben vhodni podatek za nadaljnje analize, kakršno je tudi habitatno modeliranje.

 

Modeliranje ustreznosti habitatov za ribe na Savi Bohinjki je predstavila mag. Maša Čarf (Zavod za ribištvo Slovenije). Številčnost plovil, ki dnevno plujejo po Savi Bohinjki, se iz leta v leto povečuje, zaradi česar prihaja do vse pogostejših trenj z drugimi uporabniki vodnega okolja, kot so na primer ribiči in kopalci, vse pogosteje pa se pojavljajo tudi vprašanja, kakšen vpliv ima množična plovba na naravo. Zavod za ribištvo Slovenije je izvedel študijo o vplivu plovbe s plovili brez motornega pogona (npr. rafti, kanuji, kajaki, supi) na ribje populacije v Savi Bohinjki. Eden izmed ciljev študije je bil določiti pretok, pri katerem bi plovba preveč negativno vplivala na stanje domorodnih vrst rib in njihovih habitatov. Razmere v vodnih habitatih rib je Zavod za ribištvo Slovenije analiziral na dveh odsekih Save Bohinjke, na katerih je bil izdelan model habitatne primernosti za potočno postrv in lipana. Ugotovitve kažejo, da je vpliv plovil na ribe je verjetno majhen, zato je omejitev plovbe smiselna pri relativno nizkem pretoku. Omejitev plovbe s plovili na nemotorni pogon zaradi varovanja ribjih populacij se po njihovi oceni določi v razponu pretoka Save Bohinjke med 1,5 in 2,5 m3/s. Poleg plovbe imajo vpliv na ribe tudi druge obremenitve.

 

O vodi na površju in pod njim

Dr. Peter Frantar in mag. Florjana Ulaga (Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje) sta spregovorila o hidrološkem monitoringu in stanju površinskih in podzemnih voda v Triglavskem narodnem parku. Količinsko stanje površinskih voda Triglavskega narodnega parka (TNP) v agenciji spremljajo v porečju Save Bohinjke, Radovne in Koritnice ter ob TNP na Savi Dolinki in Soči. Na podlagi analize dolgoletnega niza hidroloških podatkov ugotavljajo, da se povprečni letni odtok vode iz tega območja zmanjšuje. Spreminja se tudi rečni pretočni režim, saj imajo reke v zadnjem desetletju vse manj vode spomladi in poleti ter vse več vode jeseni in pozimi. Sprememba skupnega odtoka vode s porečij TNP bo na podlagi različnih scenarijev podnebnih sprememb za obdobje do leta 2100 najbolj opazna v vse večjem zmanjševanju poletnega odtoka in vse bolj izrazitem povečevanju zimskega odtoka vode s porečij.

 

Podzemna voda se nahaja povsod in neposredne meritve na vseh območjih niso mogoče. TNP pretežno sestavljajo apnenci in dolomiti, tako da se veliko vode pretaka podzemno, zato je samih neposrednih merilnih mest relativno malo. Zato za oceno količinskega stanja podzemnih voda na agenciji uporabljajo različne metode in vire, od merilnih mest na aluvialnih vodonosnikih in izvirih ter na površinskih vodotokih, poleg tega pa so pomembne vodnobilančne analize - modeli. TNP pri oceni količinskega stanja podzemnih voda sestavljata dve vodni telesi, ki imata obe oceno dobro količinsko stanje.

 

Mag. Marina Gacin (Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje) se je posvetila sledenju tokov podzemne vode kot podpori upravljanju prispevnih zaledij kraških vodonosnikov. Kraški vodonosniki so običajno obsežna območja karbonatnih kamnin s heterogeno zgradbo ter s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Zaradi heterogene zgradbe so načini pretakanja voda raznoliki, smeri odtekanja pa največkrat niso poznane. Na teh območjih je sledenje tokov podzemne vode uporabna in zanesljiva metoda za ugotavljanje značilnosti podzemnega pretakanja voda ter prenosa onesnaženja.  S to metodo določajo tudi položaj in obseg prispevnih zaledij izvirov. V Agenciji RS za okolje ocenjujejo kemijsko stanje kraških vodonosnikov s pomočjo rezultatov sledenj tokov podzemne vode. Zato so z Inštitutom za raziskovanje krasa vzpostavili digitalno zbirko sledenj na slovenskem krasu, ki je javno dostopna. Rezultati sledenj so pomembna podpora pri upravljanju kraških vodonosnikov. Ko ob dobrem poznavanju hidrogeoloških razmer v območju prispevnega zaledja izvira vemo, kam in kako hitro se onesnaženje lahko širi, imamo dobro osnovo za hitro ukrepanje, je izpostavila mag. Gacinova. 

 

Kam teče staljena voda Triglavskega ledenika in koliko vode je na Pokljuki?

Mag. Miha Pavšek (Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU) je predstavil Triglavski ledenik in njegov pomen za vodni krog na območju Triglavskega narodnega parka ter pomembnejše izsledke ledeniških raziskav v letih 2021 in 2022. Vode naših visokogorskih pokrajin, ki izvirajo v alpskih dolinah in so posledica taljenja snega, ostankov snežnih plazov in ledeniških zaplat, predstavljajo neprecenljiv del vodnega kroga. Količinsko pomembnejše so v zadnjem delu snežne sezone oziroma pomladi, še bolj pomembna pa je njihova razpoložljivost v sušnih poletjih; po zeleni zimi nanje ni moč računati. Zato moramo poznati smeri in dinamiko vodnih povezav med goratim zaledjem in dolinskimi izviri, opozarja. Jeseni 2021 so v okviru projekta Kam tečejo vode naših ledenikov izvedli sledilni poskus s Triglavskega ledenika. V začetku tega obdobja so injicirali sledilo, v nadaljevanju pa - na okoliških dolinskih vodotokih - vzorčili vodo za potrditev morebitnih povezav in njihovo vrednotenje.

 

Poleg potrditve že znane povezave s Triglavsko Bistrico v Vratih so odkrili še novo povezavo z Mostnico v Vojah. Ledeniška voda potemtakem napaja oba povirna kraka reke Save – Dolinko in Bohinjko. Sledilni poskus je še enkrat več pokazal na kompleksnost razumevanja pretakanja podzemnih voda v kraških vodonosnikih visokogorskih pokrajin. Ugotovljene povezave kažejo tudi na morebitno smer odtoka onesnaževal, če bi prišlo do njihovega vnosa, zato morajo v Triglavskem domu na Kredarici takoj, v drugih planinskih postojankah na območju 1. varstvenega območja Triglavskega narodnega parka pa čim prej urediti učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda, v najbolj obiskanih postojankah pa sočasno zmanjšati njihovo količino. V kolikor je to nujno potrebno, tudi z omejitvijo obiska v najbolj kritičnem obdobju, ki pogosto sovpada z viškom vsakoletne planinske sezone, zaključuje mag. Pavšek.

 

Hidrogeološke razmere na območju kraške planote Pokljuke so bile tema predstavitve dr. Luka Serianza (Geološki zavod Slovenije). Kraško planoto Pokljuka predstavlja velik sistem med seboj povezanih kraško-razpoklinskih vodonosnikov, kjer se večji del efektivnih padavin infiltrira proti bazni gladini podzemne vode, del pa odteka proti dnu dolin v izvire, ki se izlivajo v glavne rečne tokove. Po hidrogeološki klasifikaciji jih uvršamo med obširne in srednje do visoko izdatne vodonosnike. Ti vodonosniki predstavljajo visok potencial razpoložljive in izkoristljive podzemne vode kot vir pitne vode. Obravnavano območje med drugimi predstavlja tudi napajalno zaledje visoko izdatnega zajetja Ovčja jama in pa vodnih virov na planini Voje nad Staro Fužino, ki so že danes vključeni v sistem varovanja z vodovarstvenimi območji. Po drugi strani pa je zaradi posebnih značilnosti toka v kraško-razpoklinskih vodonosnikih podzemna voda visoko ranljiva. Ob neprestanem naraščanju pritiska in obremenitev s strani prometa ter poselitve pa se seveda pojavlja vprašanje glede možnih vplivov na kakovost podzemne vode. Zato bo v prihodnosti ključno sistematično spremljanje stanja, predvsem s stališča pravočasnega načrtovanja ukrepov. Posebno pozornost pa je že danes potrebno nameniti izvajanju ukrepov, prepovedi in omejitev na vodovarstvenih območjih.

 

O novodobnih onesnaževalih in stanju petih jezer v Dolini Triglavskih jezer

Novodobna onesnaževala v vodah na robnem območju Triglavskega narodnega parka je zbranim predstavil prof. dr. Mihael Brenčič (Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani). Novodobna onesnaževala so velika skupina potencialnih onesnaževal vodnega kroga, ki se med seboj zelo razlikujejo. Vključujejo predvsem zdravilne učinkovine, sredstva za osebno nego, sredstva za higieno in čiščenje ter različne industrijske kemikalije. V prispevku je prof. dr. Brenčič prikazal rezultate študije pojavljanja teh spojin v vodnem krogu Ljubljanske kotline s poudarkom na rezultatih vzorčenja na vzhodnem in severnem robu Triglavskega narodnega parka. Analize na območju slednjega so bile izvedene z namenom ugotavljanja prisotnosti novodobnih onesnaževal v vodah, ki dotekajo na območje Ljubljanske kotline. Na območju Triglavskega narodnega parka so analizirali izvire Zelencev, Savice in Radovne, v območju reke Radovne so prav tako analizirali nekatere izvire. Ugotovljeno je bilo, da se te vrste onesnaževal v zelo nizkih koncentracijah pojavljajo tudi v analiziranih vodah na območju Triglavskega narodnega parka.

 

Stanje petih jezer v Dolini Triglavskih jezer (2002 - 2022): Jezero v Ledvicah, Dvojno jezero, Črno jezero, Jezero na Planini pri jezeru je bil naslov predstavitve prof. dr. Antona Branclja (Nacionalni inštitut za biologijo). V obdobju 2019 – 2022 so bile narejene analize ekološkega stanja petih jezer v Dolini sedmerih triglavskih jezer z vidika fizikalnih, kemijskih in bioloških parametrov. Analize so bile narejene v okviru projekta VrH Julijcev, kjer so bila ocenjena stanja jezer pred izlovom rib ter spremljani rezultati izlova rib iz jezer in vpliv planinske koče ob Dvojnem jezeru.  Najnovejši rezultati analiz v poznopoletnem/jesenskem obdobju ne odstopajo od dolgoletnega povprečja za posamezna jezera. Stanje v Dvojnem jezeru, Jezeru na Planini pri Jezeru ter v Črnem jezeru je še vedno označeno kot »slabo ekološko stanje«, »zelo slabo ekološko stanje« oziroma »ni ugodno ekološko stanje«. Izjema sta Jezero v Ledvicah in zajetje Močilec, katerih stanje je označeno kot »ugodno stanje«. Spomladanske analize vodnega stolpca v letu 2022 v Dvojnem jezeru niso pokazale bistvenih odstopanj od kemijskih parametrov v preteklih letih. V spomladanskem času so bile prisotne v Dvojnem jezeru nekatere vrste živali, ki prej v poletnem času niso bile zabeležene. Njihova prisotnost spomladi nakazuje, da je delna revitalizacija Dvojnega jezera še možna.   

 

Izlov rib iz Dvojnega jezera in ponikalni poskus pri bližnji koči

O izlovu dveh vrst rib iz Dvojnega jezera, rezultatih, težavah in izzivih po treh sezonah intenzivnega izlova je spregovoril Miha Ivanc (Zavod za ribištvo Slovenije). Zavod za ribištvo Slovenije kot partner v kohezijskem projektu VrH Julijcev izvaja aktivni izlov dveh vrst rib iz Dvojnega jezera, in sicer letos že tretje leto. Trije poskusi izlova rib so bili izvedeni v devetdesetih letih, intenzivni in dolgotrajnejši izlov na Dvojnem jezeru pa je od leta 2019 do konca 2023 financiran iz evropskih sredstev. Lokacija je dostopna le peš ali s helikopterjem, zato delo, ki ga izvajajo sodelavci Zavoda za ribištvo Slovenije, terja veliko iznajdljivosti, previdnosti, prilagodljivosti in vsakodnevne optimizacije. Ves čas morajo upoštevati vreme in varnostne ukrepe, saj je delo lahko nevarno tudi zaradi dela na vodi in uporabe elektrike.

 

Ribe lovijo od maja ali junija do decembra, ko jezero ni zamrznjeno. Največ napora vložijo v času drsti (pisanci junija, jezerske zlatovčice jeseni), saj so takrat ribe bolj aktivne in je več možnosti, da se ujamejo v mrežo ali zaidejo v pasti. Za izlov obeh vrst rib uporabljajo kogole (posebne pasti, ki ribo s pomočjo vodila vodijo v vršo), zabodne mreže (prozorne mreže dolžine 24 m in višine 1,5 m z različno velikostjo okenc), elektroagregat, za izlov mladic pa posebej prirejeno potezno mrežo. Na uspešnost izlova vpliva tudi pojav alg v poletnem času, saj se hitro oprimejo postavljenih mrež. Tako mreže ribam postanejo vidne in ne lovijo več. Posledično je poleti izlov manj intenziven, saj se veliko časa porabi za čiščenje mrež. Od leta 2020, ko so fizično pričeli z izlovom, so iz Dvojnega jezera do konca avgusta 2022 odstranili 17.011 jezerskih zlatovčic in 9.036 pisancev. Obiskovalce Dvojnega jezera pa opozarjajo, da bodo vse do zaledenitve decembra v jezero položene mreže. Opreme v vodi in na bregu se ni dovoljeno dotikati, prestavljati, poškodovati. Ob izlovu z elektriko območje še dodatno zavarujejo oziroma opozorijo morebitne bližnje obiskovalce.

 

Z rezultati sledilnega in ponikalnega poskusa pri Koči pri Triglavskih jezerih v letu 2022 pa je zbrane seznanil Jure Hočevar (Geologija d. o. o. Idrija). S sledilnim poskusom leta 2018 je bilo dokazano, da prečiščena odpadna voda iz Koče pri Triglavskih jezerih preko ponikovalnice odteka v Dvojno jezero. Pri iskanju rešitev za zmanjšanje vpliva koče na stanje jezera je podjetje Geologija d. o. o. Idrija julija 2022 ponovno izvedlo sledilni poskus, tokrat na predlagani novi lokaciji ponikovalnice na zahodni strani koče. Poskus je bil izveden v izredno sušnem času. V očiščeno škrapljo so vlili mešanico nenevarnega sledila uranin in vode. Sledilo se je v Dvojnem jezeru pojavilo po intenzivnih padavinah po osmih dneh in pozneje še sredi septembra. Na vzorčnem mestu MHE Savica v Ukancu se je sledilo pojavilo v tako nizkih koncentracijah, da povezave ni mogoče z gotovostjo potrditi.

 

Posvet je potekal v okviru projekta VrH Julijcev, v katerem sodeluje devet projektnih partnerjev, vodilni partner pa je JZ TNP. Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.