Nazaj na novice

Ob vesti o domnevnem izginotju obraza Ajdovske deklice

24.04.2026
Ob vesti o domnevnem izginotju obraza Ajdovske deklice
Vest o domnevnem izginotju obraza Ajdovske deklice s pobočja Prisojnika zaradi skalnega podora je zaokrožila po Sloveniji. V JZ TNP to priložnost uporabljamo za ozaveščanje o skalnih podorih.

Uradnih informacij o domnevnem izginotju Ajdovske deklice s stene Prisojnika zaradi skalnega podora v Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) za zdaj še nimamo, ob tej priložnosti pa poudarjamo, da je celoten Triglavski narodni park ohranjeno naravno območje gorskega sveta z naravnimi procesi, kjer so podori, padajoče kamenje, plazovi, preperevanje in drugi procesi značilnost tega območja. Prav zaradi njih je to območje tako geomorfološko pestro in je hkrati eden od razlogov, da je večji del Julijskih Alp sploh zavarovan kot narodni park.

 

Pred nekaj meseci smo o skalnih podorih kot o naravnem pojavu v novih podnebnih razmerah pripravili strokovno predavanje, ki je potekalo v Infocentru Triglavska roža na Bledu. Predavateljica dr. Mateja Jemec Auflič iz Geološkega zavoda Slovenije je poudarila, da so spremembe temperature zraka in padavinskega režima vse bolj očitne po vsej Evropi. Medtem ko pogosto razpravljamo o njihovih neposrednih vplivih, manj znani – a nič manj pomembni – so njihovi sekundarni učinki, kot je vpliv na stabilnost goratih pobočij.

 

Kako nastanejo skalni podori?

 

Skalni podori so naravni del dolgotrajnih geoloških procesov – posledica tektonike, preperevanja in drugih dogajanj v Zemljini skorji. A čeprav se ti procesi odvijajo zelo počasi, je nastanek skalnega podora pogosto nenaden in nepredvidljiv. Zato se znova in znova postavlja vprašanje: Kaj sproži skalni podor? In kako točno se zgodi?

 

V predavanju je predavateljica predstavila nastanek skalnih podorov in pojasnila, kako hitre temperaturne spremembe povzročajo toplotne šoke ter s tem spremembe napetosti v kamninah, ki vodijo do nastanka podorov. Osvetlila je tudi, zakaj podnebne spremembe, z vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi dogodki, spreminjajo pravila igre – in zakaj je razumevanje teh procesov danes pomembnejše kot kdaj koli prej.

 

Legenda o Ajdovski deklici

 

Z Ajdovsko deklico je povezana tudi ena od najbolj znanih legend iz Triglavskega narodnega parka. Ajdovska deklica je živela pod stenami Prisanka in vodila popotnike skozi snežne zamete preko Vršiča v Trento. Obiskovala je tudi mlade matere in prerokovala novorojenčkom njihovo usodo.

 

Neke noči je prerokovala spečemu otroku v Trenti, da bo postal lovec in bo ustrelil Zlatoroga ter z njegovimi rogovi prišel do bajnega bogastva. Ko so za to prerokbo slišale sestre ajdovske deklice, so jo preklele, ker je napovedala smrt Zlatorogu. Tako je okamnela, ko se je vrnila pod Prisojnik in še danes začudeno strmi z velikimi kamnitimi očmi v dolino Trente.

 

Celotno predavanje o skalnih podorih dr. Mateje Jemec Auflič si lahko ogledate tukaj: