Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) upravlja z Loviščem s posebnim namenom (LPN) Triglav Bled skladno z določili Zakona o divjadi in lovstvu. Zato večina naših naravovarstvenih nadzornikov opravlja tudi lovsko-čuvajsko službo.
Komisija pregledala materialne dokaze, zapisnike,…
Vsako leto lovski čuvaji materialne dokaze odvzete divjadi (trofeje, čeljusti,…) predložijo v pregled komisiji lovišča in Območnega združenja upravljavca Triglavskega lovsko upravljavskega območja, ki jo je določilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Skladno z vsakoletno ustaljeno prakso je tudi prejšnji teden komisija delo naših sodelavcev za leto 2025 pregledala v Trenti.
Med drugim komisija pregleda tudi obsežen zapisnik, v katerem so po revirjih zbrani podatki o odvzemu in izgubi divjadi in ki mora biti usklajen z dvoletnim lovsko upravljavskim načrtom, ki ga določi Zavod za gozdove Slovenije kot načrtovalec. Med zbranimi podatki za posamezne živalske vrste je zabeležen vzrok smrti vsake živali (odstrel, zveri oziroma ujede, cesta, bolezen,…), kraj in datum dogodka, starost živali, spol in druge opombe.
Lansko leto je bilo v LPN Triglav Bled rekordno predvsem po visokem odvzemu jelenjadi, ki je občasno tudi konfliktna vrsta, saj povzroča škodo v gozdovih in na kmetijskih površinah. Na drugi strani se opaža upadanje odvzema pri gamsu in srnjadi, kar se delno pripisuje porastu populacije konkurenčne jelenjadi in prisotnosti velikih zveri, predvsem risa in volka. Sicer pa so bili člani komisije tudi tokrat s pregledanim zadovoljni.
Dolga tradicija lova v Triglavskem narodnem parku
Tradicija lova v Triglavskem narodnem parku sega v preteklost od obstoja današnjega Triglavskega narodnega parka, je pa z zavarovanim območjem tesno prepletena. Leta 1949 je bilo ustanovljeno gojitveno lovišče Triglav čigar upravljanje je bilo zaupano Zavodu za gojitev divjadi Triglav Bled. Z razglasitvijo Triglavskega narodnega parka leta 1981 so se vsa zakonska pooblastila upravljanja Zavoda za gojitev divjadi Triglav prenesla na Javni zavod Triglavski narodni park.
Poglavitna dejavnost Zavoda za gojitev divjadi je bilo lovstvo kot gospodarska dejavnost, zato je imel mrežo lovskih koč v visokogorju, najboljše poznavalce razmer na terenu in utečeno ekipo poklicnih lovskih čuvajev. Ti so postali prvi naravovarstveni nadzorniki v Sloveniji. S sprejetjem Zakona o divjadi in lovstvu (2004) se je gojitveno lovišče preimenovalo v Lovišče s posebnim namenom (LPN) Triglav- Bled.
Kje je lov v Triglavskem narodnem parku dovoljen?
LPN Triglav Bled se razprostira na 58.290 hektarih. Za 33.000 hektarov je Zakon o Triglavskem narodnem parku leta 2010 določil območje, na katerem so populacije divjadi in prosto živečih živalskih vrst prepuščene naravnim procesom in kjer se izvajata stalni nadzor in spremljanje stanja - monitoring (zbiranje podatkov) - to je prvo varstveno območje Triglavskega narodnega parka, kjer aktivno poseganje v populacijo z odstrelom ni dovoljeno.
Poleg LPN Triglav Bled je na območju Triglavskega narodnega parka še LPN Prodi Razor, s katerim upravlja Zavod za gozdove Slovenije, in 13 lovišč, s katerimi upravljajo lovske družine.
V območju, kjer je lov dovoljen, se ta izvaja skladno s lovsko upravljavskimi načrti. Ti so usklajeni z naravovarstvenimi vsebinami in zakonskimi okvirji, določenimi za Triglavski narodni park.
Fotografije: Florijan Tišler, JZ TNP
