Informacijsko izobraževalno središče Triglavskega narodnega parka (TNP) Dom Trenta je najstarejše in največje informacijsko središče Triglavskega narodnega parka. Odprto je bilo pred 30 leti – julija 1995. Zato smo v četrtek, 24. julija, pripravili posebno vodenje po prav tako najstarejši parkovni poti, Soški poti, pozneje pa še predavanje o zgodovini in pomenu tega informacijskega središča.
Pohodniki so se zjutraj zbrali pri Koči pri izviru Soče. Seznanili so se z začetki Soške poti – od prvotne ideje in načrtovanja do njene izvedbe. Med sproščenim sprehodom po poti do Doma Trenta so spoznavali glavne naravne in kulturne značilnosti doline Trenta ter pomen poti za obiskovalce zavarovanega območja.
Kako se je vse skupaj začelo?
Pohod se je zaključil pri Domu Trenta, ki ni le informacijsko središče z razstavami, predstavitvenim filmom in Trentarskim muzejem, prostorom za izobraževalne dogodke in srečanja, je tudi pomemben prostor za domačine in druge lokalne deležnike. Zgodbo o nastanku ideje o Informacijsko izobraževalne središču v Trenti in njenem uresničenju pred 30 leti je z udeleženci pohoda in ostalimi prisotnimi delil takratni direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park Janez Bizjak, ki je pred tremi desetletji vodil projekt preureditve stare italijanske vojaške kasarne v sodoben informacijski center. Delil je ozadje nastajanja centra, številne izzive, s katerimi so se takrat soočali, ter vizijo, ki je projekt povezovala z varstvom narave in razvojem lokalne skupnosti.
Ob tem je Bizjak posebej izpostavil tudi pomen, ki ga je imel Dom Trenta za prebivalce doline. V času, ko se je veliko mladih izseljevalo v iskanju zaposlitve, je center predstavljal pomembno priložnost – prinesel je nova delovna mesta, upanje in močan simbol prisotnosti Triglavskega narodnega parka v tej odmaknjeni, a izjemno bogati alpski dolini. Do odločitve o postavitvi centra v Trento je prišlo leta 1989, istega leta so se začela tudi dela. Da je bilo vse opisano nujno potrebno, pričajo podatki o kar dveh šolah, ki sta v preteklosti delovali v Trenti poleg šole v Soči. V 80. letih prejšnjega stoletja šol v Trenti ni bilo več, v vsej vasi pa je bilo le še okrog 10 otrok, ki so se vsakodnevno vozili v šolo v Sočo in Bovec.
Nepozabni delovni utrinki
Tudi gradnja oziroma obnova Trentarskega muzeja, ki se je preoblikoval v Informativni center Triglavskega narodnega parka, je bila nadvse zanimiva. Med postavljanjem muzejske zbirke v mansardi so na primer elemente notranje opreme pastirskega stanu fantje iz ekipe, kot je zapisano v knjigi Trenta - Ob odprtju informativnega centra Triglavskega narodnega parka in prve faze Trentarskega muzeja, na ramah prinesli s planine Trebiščina, kar je bil fizično najtežji del postavitve. Ob zaključku pa je bil denimo predviden tudi obisk domačinov, ki je pomenil nekakšno preverbo, ali so z rekonstrukcijo uspeli »zadeti tisti neopredeljivi občutek spomina na obdobje, ki so ga še poznali v mladosti«. Odgovor na zastavljeno vprašanje, ali je bilo tako, kot je bilo predstavljeno v muzeju, je bil, kot lahko preberemo, zadovoljiv.
Predavanje je prejšnji teden Janez Bizjak zaključil z bogatim vpogledom v zgodovino doline Trenta – od najzgodnejših poselitev in arheoloških najdb, ki pričajo o tisočletni navzočnosti človeka v tem prostoru, do obdobij, ko je Trenta igrala pomembno vlogo zaradi naravnih virov. Posebej je izpostavil bogastvo prostora, tako naravno kot kulturno, med drugim pa spregovoril tudi o zgodovini rudarstva in drugih gospodarskih dejavnosti, ki so pustile močan pečat v krajini in načinu življenja domačinov. Njegovo pripovedovanje je razkrilo, kako se je skozi stoletja razvijal odnos med človekom in tem zahtevnim, a izjemno dragocenim gorskim okoljem.
Naj Dom Trenta ostane tudi v prihodnje dom naravovarstva, znanja, sodelovanja in odprtosti – tako za domačine kot za vse, ki jih pot pripelje v Trento!
