Ekipa Javnega zavoda Triglavski narodni park in Natavnega Naravnega parka Julijsko predgorje je srečanje začela v dve leti starem in izjemno poučnem Centru za naravo in izobraževanje v Jelenia Gori v poljskem delu Narodnega parka Krkonoše. Po uvodnih besedah Michaela Hoška, predsednika Federacije Europarc, Andreja Raja, direktorja Narodnega parka Karkonoše (Poljska) in Jakoba Kašperja, namestnika direktorja Narodnega parka Krkonše (Češka) so gostje prisluhnili izjemno zanimivim predavanjem in predstavitvam dobrih praks iz različnih čezmejnih območij. Prekomerno obiskovanje je sodoben izziv večine zavarovanih območij in v povezavi s tem so poslušali različne pristope in rezultate raziskav.
Gostitelji so poudarili nujnost usmerjanja obiskovalcev v čezmejnem območju Krkonoše, kjer imajo letno okoli osem milijonov obiskovalcev. Največjo težavo predstavlja območje najvišjega vrha Snežka, kamor je speljana sedežnica s češke stani, s poljske pa je postaja žičnice od vrha gore oddaljena okoli dva kilometra. Prav tako ni enotnega upravljanja čezmejnega območja z vidika pobiranja vstopnine, saj je na češki strani ni, na poljski pa je (znaša okoli tri evre na osebo).
Drugi dan obiska je bil namenjen ogledu stanja na terenu. Udeleženci so spoznavali usmerjevalno in informacijsko infrastrukturo, pridobili informacije o upravljanju z ruševcem in posledično zaprtjem poti v času paritve, mirnih območjih, biotski raznovrstnosti območja in monitoringu ter upravljanju z obiskovalci.
Tretji dan obiska so se z avtobusom odpravili do spodnje postaje sedežnice v Pec pod Sněžkou (turistični resort) in se peljali z njo do izhodišča ter nato nadaljevali pot do vrha Snežke (1.600 metrov nad morjem). Na poti jih je vodil profesor botanike, ki je pojasnil več o biotski raznovrstnosti območja ter o ogroženosti posameznih vrst zaradi prekomernega obiska in podnebnih sprememb. Del skupine se je odpravil na vrh, del pa po krožni poti do visokega barja in tundre.
Pot na vrh je bila izjemno obljudena, saj je bilo vreme lepo, omejitev števila prepeljanih obiskovalcev s sedežnico pa nima ne poljska kot tudi ne češka stran. Tako je bilo mogoče srečati različne skupine, med njimi tudi ljudi v neprimerni obutvi in gorske reševalce, ki se edini, poleg nadzornikov parka, lahko vozijo po poti. Na vrhu Snežke so udeleženci prejeli informacije o zgodovini območja, si ogledali kapelo in meteorološko postajo. Na povratku smo imeli kosilo v eni izmed koč pod Snežko. Vračali so se mimo ledeniškega jezera Mali Staw in nato vse do doline. Vse poti so izjemno široke, dobro označene in tlakovane s kamnom.
Obisk, ki se je naslednji dan zaključil s povratkom domov, je bil za vse udeležence zelo poučen.
