Pokljuka je za obiskovalce eden najbolj priljubljenih delov Triglavskega narodnega parka, prav tako priljubljena planina Uskovnica pa ima posebno kmetijsko, krajinsko in arhitekturno vrednost. Urejen promet je pri množičnem obiskovanju Triglavskega narodnega parka ključen za varstvo narave in ohranjanje kulturne krajine. Obiskovalci s spoštovanjem prometnih ureditev in z odločitvijo za obisk planine Uskovnica in ostalih planin na zahodnem robu planote Pokljuka pomagajo ohranjati edini narodni park v Sloveniji in tudi sebi zagotavljajo prijetnejšo izkušnjo obiska.
Komu je po novem dovoljena vožnja na gozdni cesti Srednja vas – Uskovnica in na gozdni cesti Goreljek – Praprotnica – Rudno polje?
Sprejeta nova prometna režima na dveh gozdnih cestah na Pokljuki oziroma Uskovnici, in sicer na gozdni cesti Srednja vas – Uskovnica in na gozdni cesti Spodnji Goreljek – Praprotnica se bosta ta konec tedna začela uporabljati. Na omenjenih gozdnih cestah je v času med 15. junijem in 15. oktobrom prepovedan motorni promet, razen za izjeme (gospodarjenje z gozdovi in divjadjo, kolesarje, lastnike in upravljavce zemljišč, javne službe, , imetnike kartice Občan, organiziran prevoz v režiji Občine Bohinj in Turizma Bohinj,…).
Vožnja je dovoljena za:
- potrebe gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z divjadjo;
- kolesarjenje;
- lastnike, upravljalce ali najemnike objektov in zemljišč;
- službene vožnje za opravljanje občinske redarske službe, javne gozdarske, kulturovarstvnaravovarstvene, zdravstvene, reševalne in veterinarske službe, lovskočuvajske in ribiškočuvajske službe, inšpekcijskega nadzora, nalog obrambe, zaščite in reševanja, nalog policije, gorskih in jamskih reševalcev ter gasilcev, nalog neposrednega nadzora v naravi in pri delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, opravljanju kmetijskih del, opravljanju čebelarskih del, opravljanju geodetskih del, opravljanju geoloških del, opravljanju znanstveno raziskovalnih del, odkrivanju in raziskovanju podzemnih jam, urejanju vodotokov in hudourniških območij, vzdrževanju in gradnji objektov, zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah in izvajanju nalog Slovenske vojske, za imetnike parkirne kartice Občan ter za organiziran prevoz v režiji Občine Bohinj in Turizma Bohinj.
Vožnja ni dovoljena za goste, ki so nastanjeni v objektih, v katerih se izvaja dejavnost nudenja prenočišč.
Gostje za dostop lahko uporabijo:
- planinske poti (maPZS.si),
- linije organiziranih prevozov v Bohinju (promet.bohinj.si)
linija 8: Uskovnica via Srednja vas (kombi prevoz na zahtevo), vsak dan med 1. 7. do 30. 8. 2025 ob predhodni rezervaciji
linija 6: Pokljuka via Bohinjska Bistrica (avtobus) vsak dan med 25. 6. do 14. 9. 2025,
- za prevoz gostov lahko poskrbi tudi ponudnik.
Določen prometni režim na predmetnih gozdnih cestah je označen s prometnimi znaki in obvestilnimi tablami
Pri reševanju obremenjenosti Pokljuke z motornim prometom se je usklajevanje med ključnimi deležniki (Zavod za gozdove Slovenije – OE Bled, Občina Bohinj, Javni zavod Triglavski narodni park, Turizem Bohinj, Agrarna skupnost Srednja vas v Bohinju, Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju) začelo leta 2022, predlog prometnega režima pa je bil skladno z gozdarsko zakonodajo v letu 2024 tudi javno razgrnjen. To pomeni, da so lahko s pripombami in predlogi sodelovali vsi zainteresirani. Glavno usklajevanje je potekalo med Zavodom za gozdove Slovenije – OE Bled, občino Bohinj in Javnim zavodom Triglavski narodni park.
Zaenkrat se bo režim skušal izvajati s prometnimi znaki in obvestilnimi tablami. V kolikor to ne bo zadostovalo, so v naslednjem koraku predvidene zapornice. Prometni znaki in obvestilne table so postavljeni na koncu vasi Srednja vas, na Rudnem polju pred vhodom na biatlonski center in na Goreljku ob začetku gozdne ceste proti planinam Konjska dolina, Zajamniki in Praprotnica. Nova prometna režima sta sprejeta na podlagi Zakona o gozdovih, Pravilnika o gozdnih prometnicah in 27. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), ki govori o urejanju prometa v parku. Nadzor o upoštevanju sprejetega režima uporabe omenjenih gozdnih cest bodo v okviru svojih pristojnosti opravljali Zavod za gozdove Slovenije, gozdarska inšpekcija in policija.
Alternativne možnosti za obisk tega dela Pokljuke
Obisk planine Uskovnica in ostalih planin na zahodnem robu Pokljuke se da doživeti tudi brez motornih vozil - na Uskovnico na primer vodijo planinske poti iz Srednje vasi, Voj, Rudnega polja. Čez planino vodi tudi trasa daljinske kolesarske poti okoli Julijskih Alp Juliana Bike, ki povezuje Bohinj s planinami Uskovnica, Zajamniki, Konjska dolina, Jelje, Goreljek,…
Tudi v letošnji poletni sezoni, ki je tik pred vrati, bo za obisk Pokljuke možno uporabiti javni prevoz iz Bohinja do Rudnega polja in od tam omenjene planine obiskati peš, možno bo uporabiti tudi prevoz na zahtevo prav do Uskovnice. Prav tako bo v poletni sezoni z javnim prevozom Pokljuko možno obiskati s smeri Bleda (povezava do voznega reda, ko bo na voljo).
Obiskovalci lahko sami veliko naredimo za ohranjanje narave in kulturne krajine. Obisk Triglavskega narodnega parka in v tem primeru Pokljuke ustrezno načrtujemo za lastno varnost in odgovornost do prostora, ki ga obiskujemo. Uporabljamo javni prevoz, kadar je na voljo, parkiramo na urejenih označenih parkiriščih, spoštujemo zapore in mirna območja, hodimo po označenih poteh in s seboj odnesemo vse odpadke. Z ustreznim načrtovanjem obiska Triglavskega narodnega parka prispevamo tudi h kakovosti življenja prebivalcev in lastni dobri izkušnji.
O dosedanjih prizadevanjih za umirjanje prometa na Pokljuki
Umirjanje prometa na Pokljuki je pomembno področje, s katerim se že dlje časa ukvarjajo številni deležniki. Turizem Bohinj je naročil Analizo ukrepov umirjanja prometa na Pokljuki, ki jo je leta 2022 pripravilo podjetje PNZ svetovanje projektiranje d. o. o. in je predvidela različne načine in tri možne scenarije urejanja tega področja glede na prioritete in na zahtevnost izvedbe.
Osnovni namen analize je bil oblikovanje strokovnih podlag za doseganje sočasnega izboljšanja dostopnosti planote ob zmanjšanju negativnih vplivov na okolje, povezanih s prometom. Ob predstavitvi študije je bila oblikovana tudi ožja delovna skupina, ki se je izkazala kot pomemben način izmenjave izkušenj in medsektorskega povezovanja ter kratkoročnega urejanja prometa tako v posameznih poletnih kot v zimskih sezonah. Ožjo delovno skupino sestavljajo predstavniki občin Bled, Bohinj in Gorje, predstavnika Turizma Bled in Bohinj, predstavnik Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), predstavnik največjega lastnika zemljišč na Pokljuki, predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Direkcije za infrastrukturo (DRSI) in Planinske zveze Slovenije (PZS).
Umirjanje prometa na Pokljuki je bilo tudi eno od osmih projektnih področij projekta VrH Julijcev, ki ga je vodil Javni zavod Triglavski narodni park. Lansko leto pa je Javni zavod Triglavski narodni park začel pripravljati nov Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2026 – 2035, s katerim želi med drugim oblikovati tudi vsebinska izhodišča za dolgoročno prometno ureditev Pokljuke.
Kako prometno obremenjena je Pokljuka?
Cestni promet na Pokljuki je glavni vir hrupa v okolju, ki povzroča obremenitve v naravnem okolju zavarovanega območja. V okviru Analize ukrepov umirjanja prometa na Pokljuki je bilo izvedeno anonimno štetje prometa - v času poletne turistične sezone v nedeljo, 11. avgusta 2019, v času zimske turistične sezone pa v soboto, 15. februarja 2020. Analiza rezultatov štetja prometa na Mrzlem Studencu in Goreljku v poletni sezoni kaže, da je na obravnavano avgustovsko nedeljo na območje Pokljuke pripeljalo približno 1.450 vozil, od tega 1.190 iz smeri Mrzlega Studenca in 260 iz smeri Koprivnika.
Največ vozil je na to območje vstopilo med 10. in 11. uro dopoldan in sicer 160 iz smeri Mrzlega Studenca in 25 iz smeri Koprivnika. V popoldanskih urah se obremenitve ponovijo v obratni smeri. Najbolj obremenjena ura je med 16. in 17. uro. V zimski sezoni so bile zabeležene prometne obremenitve na Pokljuki nižje od poletnih. Rezultati štetja na Mrzlem Studencu in Goreljku na obravnavano februarsko soboto kažejo, da je na območje Pokljuke pripeljalo približno 830 vozil, od tega 720 iz smeri Mrzlega Studenca in 105 iz smeri Koprivnika.
Prometni tokovi so odvisni od dneva in vremenskih razmer
Spremljanje prometnih obremenitev na območju Pokljuke je v poletnem obdobju leta 2020 izvedel Javni zavod Triglavski narodni park. Rezultati z merilnih mest na državnih cestah na Zatrniku in na Gorjušah, ki predstavljata glavni dostopni prometnici na planoto, kažejo, da so prometne obremenitve odvisne od dneva in vremenskih razmer. Na povprečen poletni dan je na planoto vstopilo in izstopilo približno 464 vozil na dan iz/v smeri Gorjuš in 1.528 vozil na dan iz/v smeri Zatrnika. Na prometno najbolj obremenjene dni pa tudi do 842 vozil na dan iz/v smeri Gorjuš in 2.701 vozil na dan iz/v smeri Zatrnika. Delež osebnih vozil znaša med 70 in 75 odstotkov.
Spremljanje prometnih obremenitev na območju Uskovnice je v poletni sezoni 2021 s pomočjo števcev prometa izvedla občina Bohinj. Uskovnica je navkljub s prometnim znakom označeni prepovedi prometa z motornimi vozili za tiste, ki niso lastniki zemljišč, pomembna vstopno/izstopna točka na/s planote Pokljuka. Števec je bil nameščen na gozdni cesti takoj nad Srednjo vasjo, drugi pa nad kapelico na Uskovnici oziroma pred mostom čez Ribnico. Meritev se je izvajala od 1. junija do 30. septembra. V tem času je bilo na povprečno soboto kar 3.328 vozil v obe smeri, od tega 52 odstotkov osebnih in kombi vozil, še v opisu stanja navaja omenjena študija.