Študijska tura se je začela v Kobaridu, od koder so se udeleženci s kombijem iz mreže sezonskih javnih prevozov v Julijskih Alpah odpravili do planine Kuhinja. Od tam so krenili peš mimo megalitskih krogov na planino Zaslap, kjer jim je Vili Ivančič predstavil življenje na planini in pridelavo sira, njegove izdelke pa so tudi poskusili.
V Zgornjem Posočju je 18 planinskih sirarn, kjer se predela približno 120 ton mlečnih izdelkov letno. Na planinskih pašnikih v Zgornjem Posočju (na 2000 ha) se pase okoli 1400 glav govedi in 3000 glav drobnice. Od poletne rabe planinskih pašnikov je odvisen obstoj velikega dela kmetijskih gospodarstev iz doline.
Na obisku pri nosilcih Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka
Po povratku v dolino so se udeleženci študijske ture odpravili v Drežnico, kjer je sledila predstavitev Društva rejcev drobnice zgornjega Posočja, ki je nosilec Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka (ZKTNP). To je certifikat, ki je dokaz kakovosti, tradicije in sožitja z naravo v Triglavskem narodnem parku. Med nosilci so tisti, ki proizvajajo in prodajajo prehranske izdelke, izdelke domače in umetne obrti, izvajajo gostinsko - turistične in druge javne ali zasebne storitve na območju Triglavskega narodnega parka in/ali UNESCO MaB / Biosfernega območja Julijske Alpe.
Udeleženci so si ogledali živilski obrat Sočna za predelavo mesa, ki ga vodi Urška Bizjak. Poskusili so tudi suhomesnate izdelke, pri katerih je paradni izdelek ovčja salama, pa tudi drežniška salama iz mesa avtohtone drežniške koze. Predsednik društva Martin Uršič je predstavil načrte za nadaljnje delo in pomen Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka v smislu medsektorskega povezovanja kmetijstva, turizma in naravovarstva za njihovo delovanje.
Nazadnje so si udeleženci ture ogledali še Eko kamp Koren v Kobaridu, ki je prav tako nosilec ZKTNP. Lidija Koren iz kampa jim je ob okusnem kosilu z lokalnimi dobrotami predstavila izzive razvoja trajnostnega in odgovornega turizma v dolini Soče in Julijskih Alpah.
Kaj so biosferna območja?
Biosfera je izraz za celoten prostor na Zemlji, v katerem živijo organizmi; biotska raznovrstnost ali biodiverziteta pa pomeni, da se na določenem območju pojavlja veliko število rastlinskih in živalskih vrst. V biosfernih območjih je poudarek na sožitju med ljudmi in njihovim okoljem. To pomeni, da zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja in kakovosti bivanja. Prav zato vzpostavljajo pozitiven odnos in enakovredno partnerstvo med človekom in naravo. Namenjena so ohranjanju pestrosti živalskih in rastlinskih vrst, zagotavljanju trajnostnega razvoja in trajnostne rabe naravnih virov.
Med štirimi biosfernimi območji v Sloveniji je eno čezmejno
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so mednarodno prepoznana območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Poudarjajo sožitje med ljudmi in njihovim okoljem. »Biosferno območje so ljudje, ki tu delajo in ustvarjajo.« se zato glasi geslo slovenskih biosfernih območij.
Število razglašenih biosfernih območij se spreminja, saj se obstoječim priključujejo nova. Trenutno je v svetovno mrežo vključenih več kot 700 biosfernih območij v več kot 120 državah sveta. Julijskim Alpam so se na seznamu svetovne mreže biosfernih območij iz Slovenije pridružili še Biosferno območje Kras (leta 2004), Biosferno območje Obsotelje in Kozjansko (leta 2010) in Biosferno območje Mura (2018).
Biosferno območje Mura poleg ozemlja v Sloveniji obsega še območja vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, na Madžarskem, v Srbiji in na Hrvaškem. Tudi Biosferno območje Julijske Alpe na slovenski strani si skupaj z istoimenskim biosfernim območjem na italijanski strani prizadeva za razglasitev skupnega Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe.
