Trajnostna mobilnost je eno izmed prioritetnih področij delovanja Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), predvsem kot podpora domačinom na tistih lokacijah, kjer je javni potniški promet izredno omejen oziroma ne obstaja, pa tudi z usmerjanjem obiska. V okviru podpore parkovnim lokalnim skupnostim pri uresničevanju naložb in razvoju ukrepov, ki spodbujajo k rabi trajnostne mobilnosti ter hkrati pripomorejo k boljši kakovosti življenja lokalnega prebivalstva, je JZ TNP v okviru sredstev Podnebnega sklada – trajnostna mobilnost 2022-2023 izvedel nakup električnega vozila Toyota Proace Verso EV Shuttle kombi za prevoz potnikov v lokalni skupnosti. Na včerajšnji slovesnosti v Logu pod Mangrtom so predstavniki JZ TNP vozilo predali v brezplačno uporabo Občini Bovec.
Župan Občine Bovec Valter Mlekuž je izrazil zadovoljstvo, da bo prav Občina Bovec orala ledino na tem področju. »Želim, da bi bile tudi ostale parkovne občine v prihodnje deležne takšnega vozila za prevoze prebivalcev v lokalni skupnosti. Veseli smo, da smo del Triglavskega narodnega parka, ki ni več le skupek omejitev, ampak nas vse bolj povezuje in vsaka parkovna občina ima kaj od tega. Ponosni smo, da smo del te celote.«
Direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor je poudaril: »Veseli nas, da smo lahko del te zgodbe, s katero naslavljamo trajnostno mobilnost in javni potniški promet. Trajnostno mobilnost smo vsi že poosebili in je nova razvojna paradigma v teh naših dolinah. Trudimo se, da je ta razvoj celovit in da poteka sistemsko.« Opozoril je še na potrebo po sistemskem financiranju organiziranih javnih prevozov in trajnostne mobilnosti, ki se skladno razvija na celotnem območju Julijskih Alp.
Novo pridobitev v parkovni lokalni skupnosti je pozdravil tudi dr. Matej Gabrovec iz Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, predstavnik strokovnega sveta JZ TNP, ki je velik poznavalec in uporabnik trajnostne mobilnosti. S predajo vozila v brezplačno uporabo po njegovih besedah država preko JZ TNP tej lokalni skupnosti vrača svoj dolg zaradi siceršnje dolgoletne neurejenosti javnih prevozov koncesionarjev na tem območju, zdaj pa mora poskrbeti še za povezovanje v celoto.
Svoje misli ob tem dogodku so izrazili še številni drugi udeleženci prireditve, ki so vsak s svojega vidika opisali pomen predaje prvega električnega vozila v brezplačno uporabo parkovni lokalni skupnosti.
Zasledovanje trajnostnih ciljev
Da so ukrepi spodbujanja trajnostne mobilnosti nujno potrebni v luči blaženja podnebnih sprememb, so dokazale nedavne ujme, ki so pustošile tudi po naših krajih. Za vozilo je JZ TNP iz omenjenega vira namenil okoli 40.000 evrov, dodatnih 5.000 evrov pa je namenil za aplikacijo, s pomočjo katere se bodo prevozi izvajali po meri uporabnikov. Skladno z zakonodajo (10. in 11. člen Zakona o Triglavskem narodnem parku) in potrditvijo bovškega občinskega sveta prevozi predstavljajo nadstandard za občane Občine Bovec, saj gre za dejavnost, ki sledi razvojnim usmeritvam upravljanja Triglavskega narodnega parka.
Projekt zasleduje izredno trajnostne cilje, kot so umirjanje prometa, spodbujanje rabe javnega prevoza v narodnem parku, podpora lokalni skupnosti pri izvajanju osnovnih/nadstandardnih dejavnosti, sledi pa tudi ciljem blaženja podnebnih sprememb.
Nova učna pot Mangrt
JZ TNP je skupaj z ostalimi deležniki danes odprl tudi novo Učno pot Mangrt in dogodek obogatil s posebnim vodenjem naših sodelavcev in drugih strokovnjakov iz institucij, ki so sodelovale pri nastajanju in opremljanju poti. Ta ima dve izhodišči, in sicer na parkirišču pred zadnjim predorom in na zadnjem parkirišču. Stičišče obeh delov je na odcepu za planinsko kočo. Pot poteka mimo koče, po delno novo urejeni poti do ceste. Najudobnejši del poti predstavlja opuščena cesta, ki ob ugodnih vremenskih pogojih, ki jih je včeraj prekrila megla, ponuja izjemne razglede ter hkrati omogoča varen korak obiskovalcem, nevajenih hoje po »običajnih« visokogorskih poteh.
Vsebine učne poti sestavljajo fenomeni s področja botanike (izredna raznovrstnost planinskega cvetja), živalstva (umeščanje mirnega območja za koconogo kuro – belko), geologije (nariv, gube, prelomi itn.), meteorologije (optimalne razmere za nastanek vzgonskih vetrov), tradicionalnih človekovih dejavnosti (vrharjenje in planinska paša), zgodovine (povojno dogajanje) in planinstva (zavarovana Slovenska pot v Mangartu). Poleg omogočanja varnega obiska (in koraka) je osrednji namen nove poti usmeriti obiskovalca na linijo, ki poteka po robu oziroma mimo mirnega območja, namenjenega varovanju belke, v evropskem merilu ogrožene vrste ptice, ki pa je na Mangartskem sedlu izjemno številna.
Pot je že vpisana v spletni platformi za pohodništvo in planinstvo, in sicer maPZS (v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije) in OutdoorActive (v sodelovanju s Skupnostjo Julijske Alpe). Opredeljena je kot srednje zahtevna pot. Dolga je štiri kilometre, poteka na nadmorski višini med 1770 in 2070 metrov. Obiskovalec na njej premaga 300 višinskih metrov in za njen obisk potrebuje okoli dve uri in pol. Potrebna je primerna obutev, pot pa se da obiskati samo v kopni sezoni.
Zahtevna in dolgotrajna sanacija erozijskih žarišč
Kot je znano, Mangrtsko sedlo velja za dragocen del Triglavskega narodnega parka in Julijskih Alp. Geološke, geomorfološke, botanične, zoološke in meteorološke značilnosti krojijo izjemen preplet naravnih danosti, ki privabljajo v poletni sezoni številne obiskovalce. Ker vodi do sedla razmeroma lahko dostopna cesta, zgrajena zaradi za potrebe vojne, obiskovalci niso zgolj izkušeni planinci, pač pa tudi izletniki in drugi. Cilj izletnikov je obisk vrhnjega dela razgledne ceste, ki je zaradi podora zadnja leta zaprta. Vrhnji del sedla je bil v preteklosti dosegljiv po številnih poteh, mnoge od njih so nastale kot posledica neustreznega usmerjanja obiska. Neustrezno usmerjanje obiska je povzročilo erozijske procese na območju sedla, ki je že sicer izredno občutljivo.
Cilj načrtovanega posega je bila sanacija žarišč in ureditev učne poti od parkirišč do razglednega grebena. Dela so potekala v lanski poletni sezoni. Zaradi obsega oziroma površine, strogih naravovarstvenih pogojev, visoke nadmorske višine in relativne odmaknjenosti je bilo delo zahtevno in dolgotrajno, izkušnja pa pomembna in dragocena za nadaljnje dejavnosti, povezane z usmerjanjem obiska za različne upravljavce oziroma skrbnike poti na drugih lokacijah na območju Triglavskega narodnega parka. Vrednost del je znašala okoli 40.000 evrov.
Zahvala številnim sodelujočim
Za izvedbo vseh postopkov, del in vseh delov današnjega dogodka so zaslužni številni posamezniki in organizacije, katerih predstavniki so bili danes prisotni na dogodku. Med njimi so bili predstavniki Občine Bovec, Posoškega razvojnega centra, Krajevne skupnosti Log Pod Mangrtom, Turističnega društva Log pod Mangrtom, markacist Igor Mlakar, predstavniki Planinskega društva Bovec, oskrbnik koče na Mangrtskem sedlu, predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, Ministrstva za naravne vire in prostor, Združenja vojaških gornikov Slovenije, italijanskega Državnega gozdarskega odseka, planinskega društva CAI Trbiž/Tarvisio, predstavniki Naravnega parka Julijsko predgorje, podjetja Toyota Slovenija, Planinske zveze Slovenije in številni drugi, med njimi tudi predani domačini. Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo.