Nazaj na novice

Čim manj motenj za divjega petelina v obdobju parjenja

20.03.2024
Čim manj motenj za divjega petelina v obdobju parjenja
Pomlad je čas rastitve divjega petelina. V tem obdobju je še posebej občutljiv na motnje v okolju, ki lahko pomembno vplivajo na njegovo razmnoževanje. Marsikaj za ohranjanje divjega petelina v Triglavskem narodnem parku lahko storimo obiskovalci sami.

Divji petelin (Tetrao urogallus) je največji predstavnik koconogih kur. Samica ima varovalno rjavo grahasto barvo, medtem ko je samec temno kovinske barve. Njegov življenjski prostor so gorski mešani in iglasti gozdovi. Posebnost divjega petelina je samčevo dvorjenje.

 

Rastišča divjega petelina 

 

Samci se spomladi zberejo na skupni jasi oziroma »rastišču«, se postavijo na izpostavljeno mesto, razširijo rep in pojejo značilni napev, sestavljen iz dveh delov, ki ju opisujemo kot »klepanje« in »brušenje«. Znano je, da se med »brušenjem« ne odziva na dogajanje v okolici, čeprav je drugače zelo plašen.  Zaradi hormonskih motenj nekateri petelini postanejo napadalni in se ne bojijo človeka. Strokovnjaki ugotavljajo, da je lahko to povezano tudi s prevelikim poseganjem človeka v njihov življenjski prostor.

 

V tem času so živali najbolj občutljive na prisotnost človeka in vznemirjanje, ki ga povzročajo posamezniki. To lahko zmanjša uspešnost gnezdenja, vznemirjene živali pa trošijo prepotrebno energijo, ki je v tem času zaradi omejenih virov hrane ne morejo nadomestiti. Do konca junija je za divjega petelina najbolj občutljivo obdobje za vzrejo zaroda.

 

Pomembne podatke o vplivu vznemirjanja na divjega petelina, ki ni moteče zgolj med obdobjem rastitve, kažejo telemetrični podatki spremljanja živali na Pokljuki. Pozimi ob sončnih dnevih, ko je veliko obiskovalcev, se divji petelin premika petkrat več kot običajno, ko lahko tudi teden dni preživi na istem drevesu. To zanj pomeni veliko izgubo energije in posledično predstavlja večjo nevarnost, da težkih zimskih razmer ne bo preživel.

 

Mirna območja

 

Med ukrepi, ki smo jih uvedli v Javnem zavodu Triglavski narodni park, je med drugim vzpostavitev mirnih območij. To so površine v Triglavskem narodnem parku, ki so ključnega pomena za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst. Obiskovanje in druge dejavnosti so na teh območjih časovno in prostorsko prilagojene. Mirna območja so namenjena varstvu divjega petelina, belke, ruševca, gamsa, planinskega orla in visokih barij.

 

Znotraj parka je določenih 134 mirnih območij, ki zavzemajo približno 10.000 ha površin. Vzpostavljanje mirnih območij na Pokljuki, na Mangrtskem sedlu in Vitrancu je potekalo v okviru projekta Vrh Julijcev v sodelovanju s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč. Jeseni leta 2021 je bilo na gozdnih cestah na Pokljuki na novo postavljenih 11 zapornic, kar je eden izmed ukrepov za zagotavljanje miru v mirnih območjih. Sicer pa so mirna območja na gozdnih cestah in planinskih poteh označena s posebnimi tablicami. 

 

V Triglavskem narodnem parku je skupaj določenih 42 mirnih območij za divjega petelina, na katerih za obiskovalce veljajo posebna pravila. V obdobju največje občutljivosti živali, to je od marca do konca junija, je dostopanje na mirna območja omejeno. V preostalem delu leta je na večini takšnih območij dopustna uporaba že označenih planinskih ali drugih pohodnih poti, medtem ko hoja po brezpotjih ni dopustna. Strožja pravila pa so uvedena pri dostopanju na območje Mesnovca v neposredni bližini Rudnega polja na Pokljuki, kjer je obiskovanje zaradi izjemnega pomena za ohranitev divjega petelina popolnoma omejeno preko celega leta.

 

Kaj lahko za ohranjanje divjega petelina naredimo sami?

 

Pomembno lahko na zagotavljanje ugodnih pogojev za ohranjanje divjega petelina pripomoremo tudi obiskovalci Triglavskega narodnega parka sami, tako spomladi kot skozi vse leto: upoštevamo časovne omejitve dostopa do območij, ki so ključna za uspešno rastitev in vzgojo mladičev divjega petelina; hodimo po označenih planinskih poteh in kolesarimo po označenih kolesarskih poteh; pse v naravi vodimo na povodcu; gozdne sadeže in gobe nabiramo v območjih, kjer je to dovoljeno in v predpisanih količinah, saj je to tudi pomembna prehrana številnih gozdnih živali.

 

Več o mirnih območjih, vključno z zemljevidom, lahko najdete na naši spletni strani. Poleg označitve na terenu so mirna območja Triglavskega narodnega parka označena tudi v aplikaciji maPZS, s pomočjo katere lahko na svojem telefonu ali računalniku načrtujemo planinske poti. Vklopimo jih lahko kot dodatni sloj na zemljevidu.

 

Zakaj je ohranjanje divjega petelina tako pomembno?

 

Divji petelin seveda ni edina zavarovana in ogrožena vrsta ptic oziroma živali v Triglavskem narodnem parku. Vendar pa sodi med tako imenovane krovne vrste. To so tiste vrste, ki s svojo prisotnostjo kažejo na stanje določenega življenjskega prostora. Osredotočanje na zagotavljanje ustreznega življenjskega prostora za to vrsto zagotavlja ustrezen življenjski prostor tudi za druge vrste živali.

 

Prav zato bo v obdobju razmnoževanja divjega petelina, valjenja in vodenja mladičev na najbolj z obiskovanjem obremenjenih rastiščih poostren nadzor naravovarstvenih nadzornikov Triglavskega narodnega parka, ki bodo opozarjali obiskovalce na ustrezno ravnanje in ukrepali skladno s pooblastili.