Nazaj na novice

S 4. posveta o vodah v Triglavskem narodnem parku

30.11.2023
S 4. posveta o vodah v Triglavskem narodnem parku
V organizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) je danes na Bledu potekal 4. posvet o vodah v Triglavskem narodnem parku. Posvečen je bil razpravljanju o pomenu in uporabnosti raziskav voda za varstvo varave in kakovosti pitne vode. Predavateljem iz različnih institucij je prisluhnilo več kot 60 udeležencev.

Zbrane je uvodoma pozdravil direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik. Katja Gregorič z Oddelka za prostor JZ TNP je opozorila, da se Triglavski narodni park lahko pohvali z izjemno raznolikostjo voda in vodnih ekosistemov, zato so bile tudi teme predavateljev letošnjega posveta zelo različne.

 

Hidrogeološko opredelitev zajetja Ovčja jama v dolini reke Radovne je opisal prof. dr. Mihael Brenčič z  Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Geološkega zavoda Slovenije v sodelovanju z Ines Vidmar in Matejo Jelovčan z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete. Zajetje Ovčja jama v dolini reke Radovne zahodno od naselja Krnica predstavlja izredno pomemben vir pitne vode za nekaj deset tisoč prebivalcev in za celoten turizem na širšem območju Bleda. Prof. dr. Brenčič je v predstavitvi opozoril na naravne danosti območja in prispevno zaledje vodnega vira. Sledil je prikaz analize širjenja potencialnih onesnaževal v kraškem zaledju na območju Mežakle in v medzrnskem vodonosniku v dolini reke Radovne. »Opraviti imamo z izredno občutljivim območjem, kjer sprostitev v napajalnem zaledju vodnega vira lahko usodno vpliva na kakovost vodnega vira pitne vode,« opozarjajo avtorji prispevka.

 

O izvirih v Triglavskem narodnem parku

 

Spremljanje stanja fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov v izbranih izvirih na območju Triglavskega narodnega parka je predstavila mag. Tanja Menegalija iz Oddelka za varstvo narave JZ TNP. Od leta 2018 do 2023 JZ TNP spremlja stanje devetih izvirov: Mala in Velika Savica, Kropa, Tolminka, Krajcarica, Soča, Triglavska Bistrica, Lipnik in izvir na Malem polju. Vzorčenje poteka od maja do oktobra. Med izviri je opaziti nekatere podobnosti in tudi razlike. Podobni so si po razmeroma stalnih nizkih temperaturah, ki v posameznih izvirih tekom leta nihajo le za nekaj desetink stopinje. Primerjava meritev temperature preteklih šestih let z meritvami, ki so bile opravljene pred 24 leti, pa kaže, da so se povprečne temperature vode v izvirih, za katere razpolagamo s podatki, dvignile v povprečju za 0,5 stopinje Celzija. Skupna značilnost izvirov je tudi rahlo bazičen pH ter visoka vsebnost kisika. V vzorcih izvirov ni opaziti velikih razlik v vrednostih kemijskih parametrov kot so vsebnost fosforja, dušika in organskega ogljika. Vsi preiskovani izviri so se na podlagi vsebnosti nitrata in celotnega fosforja uvrstili v razred zelo dobrega ekološkega stanja. 

 

Za merjenje fekalnega onesnaženja smo v JZ TNP merili število bakterije Escherichia coli in enterokokov. Obe skupini bakterij sta del normalne črevesne flore v prebavnem traktu ljudi in toplokrvnih živali. V izvirih Kropa, Lipnik, Velika Savica ter izviru na Malem polju je bilo večkrat izmerjeno povečano število omenjenih bakterij, praviloma v poletnem in jesenskem času ali po večjih padavinah. Vir fekalnih bakterij so različne antropogene dejavnosti v zaledju, kot sta kmetijstvo in turizem, lahko pa tudi prostoživeče toplokrvne živali.

 

Genetsko diagnostiko fekalnega onesnaženja izvirov v Triglavskem narodnem parku je opisal mikrobiolog mag. Matjaž Retelj iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

 

V Triglavskem narodnem parku so izviri Kropa, Lipnik in Velika Savica fekalno onesnaženi. Da bi odkrili vir onesnaženja, so v vodi z genetskimi preiskavami določali posebne vrste bakterij in virusov, ki naseljujejo prebavila samo določenih živalskih vrst in jih ne najdemo pri drugih živalih. »Preverili smo, ali so vodo onesnažili človek, prežvekovalci, prašiči ali ptice. Ugotovili smo, da so vsi trije vodni viri fekalno onesnaženi zaradi kombinacije človeških dejavnosti in prisotnosti prežvekovalcev. Prežvekovalci, od katerih v parku živijo domače govedo, gamsi, jelenjad, srnjad, mufloni in kozorogi, so onesnaženje prispevali v veliko večji meri kot človek,« je povzel ugotovitve.

 

Predstavnika Blejskega vodnega festivala Marko Gajić in Boštjan Jelovčan sta spregovorila o novem razumevanju pitne vode in za udeležence pripravila vodeno degustacijo vode.

 

O kalih in stanju izbranih Triglavskih jezer

 

Aktivnosti, ki so bile predstavljene v zaključnem delu posveta, so potekale v okviru projekta Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku – VrH Julijcev, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Obnovo kalov na planinah in pašnikih Triglavskega narodnega parka za ohranjanje biotske pestrosti je predstavil vodja projekta Andrej Arih iz JZ TNP. Kali večinoma na težko dostopnih planinah in pašnikih so pogosto edini vir vode za živino v času pašne sezone, so pa tudi življenjski prostor zavarovanih vrst dvoživk, kot sta veliki pupek in hribski urh. Na primorski strani parka sta obnovo štirih kalov vodila Občina Tolmin in JZ TNP, na gorenjski strani pa je obnova 11 kalov potekala pod taktirko Kmetijsko gozdarski zavod Kranj (KGZ Kranj) in JZ TNP. Načrtovanje in izvedba sta zahtevala sodelovanje številnih deležnikov ter predhodno pridobitev predpisanih soglasij, pri gradbenih posegih pa tudi izvedbo varovalnih ukrepov za dvoživke. Pri helikopterskem prevozu materiala in opreme na težko dostopne planine je pomagala tudi Slovenska vojska.

 

Ekološko stanje in trendi izbranih Triglavskih jezer je bil naslov predavanja dr. Žiga Ogorelca z Nacionalnega inštituta za biologijo. V začetku septembra 2023 je inštitut izvedel ekološke raziskave petih Triglavskih jezer; 5. in 6. oziroma Dvojno jezero, ki je vključeno v projekt Vrh Julijcev, ter 1., 4. in 7. jezero (Jezero pod Vršacem, Jezero v Ledvicah in Črno jezero). Analize rezultatov so pokazale, da se je stanje v obdobju od leta 2011 do leta 2023 v 1. jezeru močno poslabšalo. Koncentracije klorofila a v vodnem stolpcu so izrazito narastle, jezersko dno pa so začeli preraščati makrofiti. 4. jezero je še vedno v zelo dobrem stanju. Za Dvojno jezero so od začetka projekta Vrh Julijcev opazne manjše izboljšave pri številnih kemijskih in bioloških parametrih, a je jezero še vedno močno prerastlo z nitastimi algami in v slabem stanju. Visoke vode 7. jezera so onemogočile ustrezno primerjavo parametrov, da bi lahko ocenili trend sprememb med leti. »Za v prihodnje se za namene pravočasnega razumevanja trendov in primernega ukrepanja priporoča nadaljevanje monitoringa visokogorskih jezer. Na podlagi analiz zračnih fotografij se namreč njihovo stanje hitro slabša, prav tako pa se ne ve, kako se bo Dvojno jezero spreminjalo po zaključenem projektu,« opozarja Ogorelec.

 

O ribah v Dvojnem jezeru in vplivih delovanja Koče pri Triglavskih jezerih na to jezero

 

Miha Ivanc in Tina Leskošek iz Zavoda za ribištvo Slovenije sta predstavila izkušnje in izzive po štiriletnem izlovu tujerodnih vrst rib iz Dvojnega jezera. Poudarila sta, da pred začetkom projektnih aktivnosti ni bilo veliko primerov izlova v visokogorskih jezerih, a s strokovnim znanjem in izkušnjami so v štirih letih izboljšali metode izlova. Število rib je v jezeru močno upadlo, niso pa jih popolnoma izlovili. Pomemben dejavnik za potek izlova so predstavljale vremenske razmere, predvsem višina snežne odeje in deževje sta procese upočasnjevala. Skupno so izlovili dobrih 10 tisoč rib pisancev in 18 tisoč jezerskih  zlatovčic.

 

Miro Eržen iz Planinske zveze Slovenije je predstavil ukrepe za omilitev vpliva odpadnih voda iz Koče pri Triglavskih jezerih na Dvojno jezero. Koča pri Triglavskih jezerih stoji v priobalnem pasu Dvojnega jezera, zaradi česar je bil zaznan negativen vpliv odpadnih voda na kakovost vode Dvojnega jezera. Pri koči sicer deluje mala čistilna naprava, ki pa zaradi različnih razlogov ni dosegala rezultatov, ki bi bili za izpuste odpadne vode v tako občutljivo okolje sprejemljivi. V okviru podprojekta je Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravila ustrezno rešitev za nadgradnjo te čistilne naprave, ki jo je zahtevala tudi izdana odločba pristojnega inšpektorata. Zaradi  izrednih zakonskih  omejitev  na tem področju ter tudi različnih razlag le-teh s strani različnih državnih institucij za predlagano rešitev niso uspeli pridobiti ustreznih soglasij in dovoljenj. »Zaradi navedenega smo sledili zahtevi Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) in v končni rešitvi pripravili in izvedli projekt izgradnje dveh zunanjih suhih  stranišč, kar naj bi zmanjšalo obseg iztoka odpadne črne vode v obstoječo čistilno napravo in s tem izboljšalo kakovost odpadnih voda na iztoku iz koče. V kolikor bodo rezultati delovanja dveh suhih stranišč v okviru pričakovanj, bi v naslednji fazi celotno kočo opremili s takimi stranišči in s tem omejili delovanje male čistilne naprave zgolj na čiščenje sive vode,« opozarja Eržen.

 

Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.