Digitalna knjižnica

V Slovenskem planinskem muzeju je 8. in 9. junija potekal strokovni posvet, s katerim so obeležili 240-letnico prvega dokumentiranega vzpona na najvišji slovenski vrh. Visoka obletnica ni estetsko "okrogla", vendar to niti ni pomembno, saj so se udeleženci in organizatorji strinjali, da je bil čas za ponovno srečanje, kajti od prejšnjega podobno zastavljenega dogodka ob 200-letnici je preteklo že štirideset let.

240 let mineva od prvega pristopa na Triglav, ki je naš nacionalni mit in simbol. Gora vseh gora. Reklo pravi, da nisi pravi Slovenec, če ne prilezeš gor. Eni se temu upirajo tako, da se Očaku iz principa izogibajo v velikem loku, drugi pač ne, saj v špicah gor sopiha tudi po tisoč pravih Slovencev na dan. Naravnost nemitično je, da je mit tako oblegan, čeprav naj bi bili simboli nedotakljivi. Zakaj rinete na Triglav? Kako ga doživljate? Ali bi morali omejiti/zaračunavati dostop? Je bolj pravoslovensko, da simbol naskočiš ali da ga pustiš pri miru?

Using the (unweighted) average linkage clustering (UPGMA) method we classified 458 phytosociological relevés of Larix decidua forests in the Southeastern Alps into 25 clusters. Based on their analysis we described the following new subassociations: Rhodothamno-Laricetum deciduae geetosum rivalis, sorbetosum chamaemespili, piceetosum abietis, adoxetosum moschatellinae, cystopteridetosum fragilis, cyclaminetosum purpurascentis, dryadetosum octopetalae and sorbetosum ariae. The selected method proved adequate in identifying the differences between larch stands on potential subalpine spruce and beech sites, and larch forests on the upper forest line, as well as the differences between initial larch stages on the upper forest line and more stable development stages on better developed soils on promontories and ledges above the upper beech forest line. Larch forests occur mainly in the altitudinal belt between (1,500) 1,600 and 1,800 (1,900) m, on shady aspects and slopes that are steeper than 30°. They are some of the best preserved forest types in the Southeastern Alps, on smaller surface areas (Macesnje above the Beli Potok valley in the Julian Alps) even virgin forests, and their role as biotopes is exceptional.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Triglav, vsakokrat doživetje; Biosferno območje Julijske Alpe; Kultura brez meja: naravni park Julijsko predgorje; Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni.

Pred 240-imi leti so štirje bohinjski srčni možje osvojili Triglav. Kako zahteven je bil prvi pristop in kaj danes navdihuje številne planince in alpiniste, da osvajajo vrh očaka, ki je simbol naroda? Želja posameznikov po osvajanju vrhov je povezana tudi s 125-letnico organiziranega planinstva. Planinska zveza Slovenije, najbolj množična prostovoljna organizacija, ima v svojih vrstah predane markaciste, ki zgledno skrbijo za poti. O zgodovini pristopov na Triglav, o domoljubnem dejanju Jakoba Aljaža, o povezanosti z gorami bomo v letu, ko tudi Radio Slovenija praznuje 90-letnico, govorili v Studiu ob sedemnajstih. V živo s Kredarice, najbolj priljubljenega izhodišča za osvojitev Triglava.

Bosanski planinski konj je avtohtona pasma na Balkanu in predstavlja najznačilnejši tip majhnega konja na Balkanu. Ta konj je imel v preteklosti izjemno pomembno vlogo na območju nekdanje Jugoslavije in tudi v drugih državah. Danes je ta pasma konj kritično ogrožena, saj je trenutno za nadaljnjo vzrejo na voljo le nekaj več kot sto plemenskih živali. Za ohranitev pasme si prizadeva 45 rejcev v okviru Mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj. V filmu želimo osvetliti pomen pasme in prizadevanja za njeno ohranitev.

V slovenskem gorskem svetu se nahaja 181 planinskih koč, bivakov in zavetišč. Med temi jih je 52 postavljenih na območju Julijskih Alp. Obratovanje planinskih koč, obisk planincev ter oskrbne vožnje predstavljajo za gorsko okolje obremenitve zaradi onesnaževanja (ravnanje z odpadnimi vodami, energetska oskrba, odpadki) in motenj (hrup, nemir). Največ planinskih koč in poti se nahaja v območju Triglavskega narodnega parka, s tem da je to edini narodni park v Sloveniji. Pričujoča naloga poskuša s kvantitativnimi metodami proučiti vzročno-posledično zvezo med številom obiskovalcev in številom oskrbnih voženj v gorah ter predlagati rešitve za boljše upravljanje z namenom zmanjšanja škodljivih vplivov na okolje. V nalogi smo na primeru 14 izbranih planinskih koč v Triglavskem narodnem parku raziskali povezavo med številom obiskovalcev in pogostostjo oskrbe. Statistično potrjeno je bilo, da se število oskrbnih voženj pri vseh tipih oskrbe (helikopter, avto, tovorna žičnica) linearno zvišuje s številom obiskovalcev. Prav tako se s številom obiskovalcev linearno veča tudi količina pripeljanega tovora. Frekvenca oskrbe in posledični pritiski na okolje so največji pri kočah okoli Triglava. Na podlagi rezultatov predlagamo ukrepe, ki bi lahko zmanjšali število oskrbnih voženj.

Nov planinski zemljevid Storžič in Košuta - 1 : 25.000 sledi novim izdajam Krnskega pogorja, Jalovca in Mangarta, Triglava, Grintovcev, Bohinja in Stola. Razločno in sodobno prenovljeni zemljevid je pripomoček s katerim se lahko v gore nad Tržičem, Zgornjim Jezerskim, Golnikom in Begunjami na Gorenjskem odpravite bolje pripravljeni.

Zemljevid obsega številne priljubljene planinske in izletniške cilje nad Kamniško Bistrico, Robanovim kotom, Logarsko dolino, Matkovim kotom, Jezerskim in Kokro. Povzpnite se na Grintovec, Kočne, Skuto, Ojstrico, Planjavo, Mrzlo goro, Raduho, Veliko Planino, Strelovec ali Krofičko.

Planinski zemljevid Notranjska s Snežnikom - 1 : 50.000 zajema območje med Žabnikom, Jelšanami in Jelencem na jugu, Javornikom nad Črnim vrhom nad Idrijo, Peklom pri Borovnici in Iškim Vintgarjem na severu ter med Babnim poljem in Kureščkom na vzhodu in Vremščico, Nanosom in Javornikom nad Črnim vrhom nad Idrijo. Planinske poti so prikazane na osnovi zadnjega stanja katastra planinskih poti PZS.

Alpinist – težko pričakovana avtobiografija junaka modernega alpinizma, ki ga je klic gora s kmečkega podeželja popeljal do brutalnih patagonskih viharjev, prostranih višav Himalaje, ožarjenih dimnikov karakorumskega granita, grenlandskega obzorja, indijskega monsuna, yosemitskih navpičnih zidov in prelepih Julijskih Alp.

Serija odkriva neznane kotičke Slovenije in ponuja poglede z višin razglednih stolpov.