Digitalna knjižnica

Pohorje ni posebej bogato s slapovi, slap Skalca je eden redkih in tudi manj znanih. Pred milijoni let je začel ustvarjati današnjo podobo. Enostavno dostopen z glavne ceste na razcepu med Bellvuejem in Arehom na Slivniškem Pohorju. Slap Skalca na Pohorju je geomorfološki, hidrološki in botanični naravni spomenik že od leta 1992, ko so ga z odlokom tudi zaščitili. V poletnih mesecih si ga ogleda veliko pohodnikov, v zimskem obdobju je primeren za ogled tistim bolj spretnim. Spoznali boste nastanek slapa in ga videli v kakšni kondiciji je danes.

Hidrološki prognostični sistem in proces hidrološkega napovedovanja na ARSO

Planinski zemljevid Domžale in okolica - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskovati širšo okolico Domžal, Lukovice, Moravč, Dolskega, Črnuč, Gamelj, Vodic, Komende, Mengša, Trzina in Kamnika. Nad njimi boste našli priljubljene izletniške točke Kamniško-bistriškega polja – Rašico z dostopi iz vseh strani, domžalska hišna vrhova Šumberk in Križentaver, kamniška Špica in drugi.

Planinski zemljevid Ljubljana in okolica, merila 1 : 50.000, zajema območje Hotedršico, Rakitno in Grosupljem na jugu, Blegošem, Lubnikom, Smlednikom in Mengšem na severu, med Lukovico, Jančami in Grosupljem na vzhodu ter Hotedršico, Žirmi in Blegošem na zahodu. Planinske poti so prikazane na osnovi zadnjega stanja katastra planinskih poti PZS.

maPZS je spletna aplikacija Planinske zveze Slovenije, namenjena načrtovanju in izvedbi izletov po slovenskih planinskih poteh. Vsebuje podatke o več kot 10.000 kilometrih markiranih planinskih poti, ki jih vzdržuje 215 slovenskih planinskih društev. Podatki aplikacije maPZS so ažurni, saj se dnevno črpajo iz katastra planinskih poti PZS. Doma, na računalniku si lahko na zemljevidu izberete izlet ali turo glede na dolžino, območje, vaše sposobnosti in letni čas.

V vodniku je opisanih 76 najpomembnejših in najzanimivejših plezalnih poti v Sloveniji in zamejstvu, v Zahodnih Julijskih Alpah in na avstrijski strani Karavank.

Monografija Gore Slovenije je udobno izhodišče za vse, ki želite pobegniti iz napornega vsakdana v gorsko naravo. Deseti vodnik Andreja Stritarja – priznanega gorniškega pisca!

Ljubezen - odpovedovanje svobodi, svoboda - sprejemanje brezpogojne ljubezni Knjiga nas s hitrim tempom popelje v vsakdan vrhunskega športnika Kiliana Jorneta, poglobljena razmišljanja pa nam odstrejo pogled v njegovo notranjost, ki jo prežema predvsem rahločutna povezanost z gorami, stkana v otroštvu. Kilian Jornet nam v svoji tokratni knjigi razkriva zgodbo o Everestu. Nekoliko naveličan neprestanih tekmovanj in medijskega pompa okoli njih in sebe se odloči za nov projekt, Summits of My Life (Vrhovi mojega življenja). Projekt čim hitreje priti na nekaj kultnih vrhov sveta (večinoma najvišjih vrhov celin) mu še vedno zagotavlja medijsko pozornost, od katere seveda živi kot profesionalni tekač in alpinist, hkrati pa mu omogoča precej bolj samotno delovanje, kar je najbližje njegovemu bistvu. Končni cilj projekta je hiter vzpon na Everest, ki Kilianu tudi uspe.

Delo predstavlja prvo kompleksno obravnavanje alpinistične zgodovine in prav tako tudi aktualne problematike, zato ji s tega vidika v svetovnem merilu ni para. S ponosom lahko rečemo, da sta v pričujoči knjigi omenjani tudi Slovenki, Marija Frantar z vzponoma na Nanga Parbat in Kangčendzengo in Marija Štremfelj, prva in do zdaj edina Slovenka na Everestu, ter njen vzpon na Broad Peak.

Marija in Andrej Štremfelj sta se objela na vrhu sveta kot prvi zakonski par v zgodovini himalajskih vzponov. 7. oktobra 1990 sta Marija in Andrej z roko v roki stopila na 8848 m visoko streho sveta. Marija je bila kot prva Slovenka, tretja Evropejka in 13. ženska na svetu, ki ji je to uspelo. Andrej je enajst let pred tem, 13. maja 1979, že stal tam.

Voytek Kurtyka ostaja eden največjih alpinistov vseh časov. Rodil se je leta 1947 in bil eden najvidnejših akterjev zlate dobe poljskega himalajizma. S svojim vizionarskim pristopom je opravil mnoge pomembne vzpone: prečenje celotnega masiva Broad Peaka, bliskovito hitra vzpona na Čo Oju in Šiša Pangmo v »nočnem golem« slogu in zahodna stena Gašerbruma IV v alpskem slogu, kar je morda njegov največji dosežek. Njegova smer na Gašerbrum IV, ki so jo mnogi poimenovali »vzpon stoletja«, je še vedno brez ponovitve. Na vrv se je najpogosteje navezal z alpinističnimi legendami svojega časa: poljskim himalajcem Jerzyjem Kukuczko, švicarskim gorskim vodnikom Erhardom Loretanom in Britancem Alexom MacIntyrejem.

Avtorica nas skozi svoja doživetja, izkušnje in videnja popelje na tri alpinistične odprave pod visoke himalajske gore.