Digitalna knjižnica

Ob vsakem obisku gora nas poleg vseh drugih lepot narave in gorskega sveta vedno znova s svojo pojavnostjo in petjem presenetijo tudi ptice. Manj znane ptice gorskega sveta: So bolj ogrožene?

Božidar Lavrič je predsednik Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije, ene redkih slovenskih založb, ki izdajajo (izključno) planinsko literaturo. Pogovor z Božidarjem Lavričem.

Na beli steni je preplet dveh avtobiografskih zgodb: o odpravi in vzponu na še neosvojeni himalajski Peak 41 in zgodbe Urbanovega otroštva, ki se je pričela na zdravniškem pregledu, ko so ga »zaradi male bule v ustih« prvič zadržali v bolnišnici.

O Slovenskem planinskem muzeju

Lanskega decembra je poteklo natanko deset let, odkar smo na TV-ekranih uzrli prvo oddajo Gore in ljudje avtorice Marjete Keršič Svetel. Že prva oddaja je naletela na pozitiven, da ne rečem navdušujoč odziv gledalcev vseh starosti in slojev, še posebno pa smo se je razveselili planinci in drugi ljubitelji gora.

Knjiga, ki le na prvi pogled spominja na klasičen turistični vodnik, je v resnici veliko več, je avtorsko delo, kakršnega o Sloveniji do njenega izida še nismo imeli. Avtor je v njem združil svoja globoka doživetja in iskriva razmišljanja s 150 skrbno izbranih izletov po Sloveniji. Namerno se je izognil turistično "razvpitim" krajem in nas marsikdaj rajši popeljal v svet skritih in že skoraj pozabljenih naravnih in kulturnih zakladov naše države.

Alpinizmu se je posvečal od 1969 in se mu povsem podredil. Uvrstil se je med najuspešnejše slovenske alpiniste svoje generacije. Opravil je nad 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj po Evropi, Afriki in Severni Ameriki. Veliko je plezal sam, izvedel več kot 30 prvenstvenih vzponov doma in na tujem, nekaj zahtevnih zimskih ponovitev in več ekstremnih smučarskih spustov. Med najpomembnejšimi plezalskimi dosežki sta na primer: prva zimska ponovitev Trikota in prvenstveni vzpon (Jernejev steber) v severni steni Dolgega hrbta, Salathe v južni steni El Capitana (ZDA). Bil je med redkimi na svetu, ki so se povzpeli na tri osemtisočake: Makalu (1975), Gašerbrum (1977) in Everest (1979), vse po novih prvenstvenih smereh.

V prispevku je opisan prvi zimski vzpon na Triglav.

Prispevek o vražah in drugih znamenjih na območju Triglavskega narodnega parka.

Pravljica o Zlatorogu, kateri je nemški pesnik dal prekrasno, vseskozi umeteljno dovršeno obliko, itak še živi po gorenjesoški dolini, in bajna bitja, kakor so Rojenice, Čatež, Škrat pozna tudi priprosti Slovenec. Ravno tako pravljice o Petru Klepci, kralji Matjaži, lepi Vidi, katerih se omenja v "Zlatorogu".