Tujerodne živalske vrste

Harmonia axyridis

Triglavskem narodnem parku se pojavljajo tudi tujerodne živalske vrste. Njihova razširjenost je slabo poznana, saj gre velikokrat za drobne vrste, ki se jih težko opazi. V nadaljevanju sledijo opisi po sedanjem vedenju že prisotnih vrst in vrst, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti. 

Sporočite nam nova opažanja

Če opazite katero od spodaj opisanih vrt, nas obvestite in prispevajte k ohranjanju biotskega ravnovesja. Podatke, če je le mogoče, opremite z natančnimi GPS koordinatami in slikami.

Pišite nam

JAPONSKA SVILOPREJKA
(Antheraea yamamai)

Izvor: Japonska
Opis:

Metulj z razponom kril 110–150 mm in variabilnih barv: od peščeno rumene do čokoladno- in rdečkasto rjave. Na sredini vsakega krila ima pego v obliki očesa, distalno pa prečno črno, rožnato in belo progo. Gosenice obžirajo liste različnih vrst listavcev, predvsem hrastov (Quercus spp.). So živo zelene in v dolžino zrastejo do 90 mm. Mlade imajo vzdolž telesa pet črnih prog. Metulji se pojavijo avgusta in so nočno aktivni. Prezimuje v stadiju jajčeca, ki ga samica odloži na vejice gostiteljskih dreves. 

 Habitat: Nižinski listnati gozdovi in parki. Najdemo ga na hrastu, bukvi, pravem kostanju, gabru in šipku
 Razširjenost v Triglavskem narodnem parku:  Tolminsko
Antheraea yamamai
polonica

Harlekinska polonica
(Harmonia axyridis)

Izvor: Vzhodna Azija
Opis:

Po telesni zgradbi je podobna drugim polonicam, prepoznati jo je možno po tem, da je razmeroma velika - v dolžino meri 7 do 8 mm - in ima rjave noge. Vzorec obarvanosti je nezanesljiv znak, saj je izjemno variabilen. Osnovna barva pokrovk sega od bledo rumenkaste do črne, število pik od nič do 21 in njihova barva od oranžno-rdeče do črne. Tudi vzorec ščitka  je raznolik, s črnimi pegami na podlagi bele ali kremne barve, ki so lahko zlite v obliko črke M ali še večje da ostane komaj kaj bele.

Na leto se običajno izmenjata dve generaciji, v ugodnih pogojih pa imajo lahko tudi štiri generacije letno. Odrasla samica izleže 20 do 50 jajčec na dan in 1000 do 4000 v življenju. V odraslem stadiju živijo približno eno leto, od tega se razmnožujejo tri mesece. Prezimijo kot odrasli osebki; jeseni se zbirajo v velike gruče na primernih mestih za prezimovanje - v svojem naravnem okolju na skalnatih pobočjih, v naseljih pa jih privabljajo stavbe s fasadami svetlih barv.

Harlekinska polonica je polifag plenilec drugih žuželk, predvsem listnih uši, pri čemer izstopa po svoji požrešnosti. Poleg tega pleni tudi bolšice, kaparje in ličinke lepencev, ričkarjev ter metuljev. Ob pomanjkanju plena preide na pelod in nektar, opažen pa je bil tudi kanibalizem.

 Habitat: Gozdni habitati, sekundarno pa se pojavlja tudi v kulturni krajini in naseljih
 Razširjenost v Triglavskem narodnem parku:  v naseljih (Bohinj, Trenta)

Popisna sklednica
(Trachemys scripta)

Izvor: vzhodni in osrednji  del Združenih držav Amerike in  severovzhod Mehike
 Opis:

Vrsto popisana sklednica uvrščamo v razred plazilcev, red želve, in družino Meydidae. Ima tri podvrste (nekoč so jih delili celo med 15 podvrst), in sicer rdečevratka (T. s. elegans), rumenovratka (T. s. scripta) in tenesejeva rdečevratka (T. s. troostii). Samcem oklep zraste do 24 cm, samicam pa do 29 cm. Pri mladostnih osebkih je oklep obarvan svetlo zeleno z ozkimi rumenimi progami, pri odraslih pa temno zeleno ali temno sivo z neizrazitimi programi. Mladostni in odrasli imajo večinoma na ploščah trebušnega dela oklepa velike črne pike. Živijo 20 (v naravi) do 40 let (v ujetništvu). Glavna pot vnosa v Evropo je trgovina s hišnimi živalmi. Ko se jih gojitelji naveličajo, jih izpustijo v naravo, najpogosteje v bližini naselij.

 Habitat: GRazlični vodni ekosistemi, od rek, jarkov in močvirij, do jezer, ribnikov ter bajerjev, najštevilčnejša pa je v plitvih stoječih vodah z mehkim dnom, bogato zarastjo in veliko sončne svetlobe ter primernimi mesti za sončenje.
 Razširjenost v Triglavskem narodnem parku:  bajer pri Mojstrani
Trachemys scripta
Lepomis gibbosus

Sončni ostriž
(Lepomis gibbosus)

Izvor: Severna Amerika
 Opis:

Sončni ostriž ima zelo visok, bočno močno stisnjen trup, pokrit s precej velikimi luskami, ki jih je vzdolž pobočnice od 35-45. Osnovna barva sončnega ostriža je živo olivno zelena, ki na bokih prehaja v oranžno. Po celem telesu ima ta vrsta rdeče do oranžne pege, temno pego pa ima ta riba tudi na škržnem poklopcu. Po glavi, na koncu katere so nadstojna usta, se od gobca do konca škržnega poklopca vlečejo turkizno zelene proge.

Hrbtna plavut je dolga, na začetnem delu sestavljena iz trdih, v zadnjem delu pa iz mehkih plavutnic. Tudi predrepna plavut je dolga in je, podobno kot hrbtna na prednjem delu sestavljena iz trdih, na zadnjem delu pa iz mehkih plavutnic. Repna plavut je nesimetrična, zgornji del pa je nekoliko večji od spodnjega.

Spolno sončni ostriž dozori v 2. letu starosti, drsti pa se od začetka maja do konca julija, izjemoma pa še v začetku avgusta. Pari v pesek izkopljejo gnezdo, v katerega samica odloži od 600 do 5000 iker, ki jih samec čuva še nekaj tednov po izvalitvi zaroda.

Povprečna dolžina sončnega ostriža je med 10 in 15 cm, izjemoma pa lahko dosežejo tudi do 30 cm. Običajno tehtajo manj kot 450 gramov, redkeje pa lahko najdemo tudi večje primerke.

 Habitat: stoječe in počasi tekoče vode
 Razširjenost v Triglavskem narodnem parku:  Bohinjsko jezero

Španski lazar
(Arion vulgaris)

Izvor: Iberski polotok
 Opis:

Odrasli španski lazarji dosežejo dolžino med 80 in 120 mm. So vsejedi in se prehranjujejo s širokim izborom zelenih rastlin, z razpadajočimi organskimi snovmi, pa tudi z mesom živalskih trupel. Kjer se pojavijo v večjem številu postanejo resen škodljivec.

 Habitat: vlažni predeli na obdelovalnih površinah
 Razširjenost v Triglavskem narodnem parku:  splošna po nižinah
Arion vulgaris
Salvelinus umbla

Jezerska zlatovčica

Izvor: Severna Amerika
 Opis:

Jezerska zlatovčica se zadržuje v globljih delih jezer, kjer se hrani z rakci, žuželkami in drugimi vodnimi živalmi. Odrasli osebki lahko tudi plenijo druge ribe. Med drstjo se zadržujejo v bližini kamnitega in peščenega dna.

 Habitat: hladne stoječe vode
 Razširjenost v Triglavskem narodnem parku: Bohinjsko jezero, Krnsko jezero, Dvojno jezero

Pisanec
(Phoxinus phoxinus)

Izvor: Severna Amerika
 Opis:

Pisanci so družabne ribice, plavajo večinoma v jatah. Zrastejo do največ 14 cm. Glava je majhna z rahlo podstojnimi usti.Po hrbtu so olivno rjave barve, po bokih prehaja v zlato rumeno, trebuh pa je rumen. Od polovice hrbta proti repu potekajo temne prečne proge, vzdolž bokov pa poteka temnejša zlato-svetleča proga. V času drsti je jasno izražena spolna dvoličnost.

Poglavitna hrana pisanca so drobni vodni nevretenčarji, ki jih pobira na dnu vode.

Spolno dozori v 2. letu. Drsti se v jatah, v peščenih plitvinah. Samica odloži med 200-1000 drobnih iker, večinoma na drobno kamenje izjemoma na vodno rastlinje.

 Habitat: hladne in dobro prezračene stoječe in tekoče vode
 Razširjenost v Triglavskem narodnem parku: Črno jezero, Krnsko jezero, Dvojno jezero
pisanec
Hymenoscyphus fraxineus

Jesenov ožig
(Hymenoscyphus fraxineus)

Izvor: Kitajska, Koreja, Japonska
 Opis:

Na listih in listnih pecljih jesenov opazimo odmrle rjave pege, kjer je gliva prodrla v rastlino. Okuži tudi skorjo, ki naglo odmira in zaradi česar se posuši celoten poganjek. Na deblih nastajajo veliki ovalni predeli odmrle skorje, ki se običajno naglo povečujejo. Včasih skorja ne odmre in drevo začne rano zaraščati – nastane rak. Okužbe občutljivih dreves so navadno množične, vendar drevo močno odganja iz spečih brstov, tako da opazimo številne odmrle veje in odganjajoče žive poganjke.

 Habitat: Bolezen prizadene predvsem veliki jesen (Fraxinus excelsior) in poljski jesen (F. angustifolia), mali jesen (F. ornus) pa ni prizadet.
 Razširjenost v Triglavskem narodnem parku: Bavšica, dolina Tolminke

OPOZORILNI SEZNAM TUJERODNIH ŽIVALSKIH VRST

V seznamu so opisane vrste, ki jih v Triglavskem narodnem parku še nismo opazili, vendar je veliko možnosti, da so že prisotne ali še pridejo. 

Opozorilni seznam