Kulturna krajina

Človek s svojo prisotnostjo posega v alpski svet in znatno preoblikuje naravno gorsko krajino.

Kulturna krajina

Človek je v zavarovanem območju parka, s svojimi bivanjskimi zahtevami in gospodarjenjem – fužinarstvom, oglarstvom, gozdarstvom in planinskim pašništvom – posegal v alpski svet, še posebej v robnem varstvenem območju parka. Ustvaril je kulturno krajino.

Z namensko rabo prostora, poselitvijo, prometnicami in tehnologijo kmetijske obdelave se je prilagajal in izkoriščal prednosti gorskega sveta. Ravnovesje naravnih in ustvarjenih razmer oblikuje videzno privlačno in širše prepoznavno okolje, ki se zrcali v tradicionalni pripadnosti, simbolni vrednosti, zgodovinski pogojenosti, kulturni identiteti in narodnem buditeljstvu, ne nazadnje pa tudi v pojmovanju državnosti.

Za kulturno krajino na območju parka je značilno, da se je razvijala v smeri pretežno kmetijske krajine. Kulturno krajino opredeljujejo izkrčene pašne planine s pastirskimi stavbami, nadelane skromne obdelovalne površine v dolinah in na prisojnih ledeniško rečnih terasah, razpršena poselitvena jedra, značilno ljudsko stavbarstvo, pogojeno z naravnimi danostmi ter lesom in kamnom kot gradivoma, posestna struktura z drobno parcelacijo, poljska delitev, prilagojena reliefni izoblikovanosti prostora, grajene prvine in ureditve v odprtem prostoru ter vegetacijski členi.

Med kulturnimi krajinami izstopajo še posebej vredne, ki se jih zaradi njihove pestrosti, harmoničnosti, vidne izpostavljenosti, stavbnih členov simbolike, zgodovinske pogojenosti in doživljajske vrednosti poimenuje izjemne krajine. Imajo velik pomen in so prepoznavne tudi v širšem merilu: planine Viševnik, Vodični vrh, Dedno polje, Laz, Voje, Zajamniki, Javornik, Sleme in Za Skalo, zatrepi alpskih dolin Zapoudnem, Zadnjica, Loška Koritnica, naselja Studor s toplarji, Bavšica, Log pod Mangartom, Strmec, Čadrg, Tolminske Ravne in Kneške Ravne ter manjša območja ostalin iz 1. svetovne vojne Krnsko pogorje, Rombon in Čuklja.