O predavanju:
Po končani prvi svetovni vojni in po propadu Avstro-Ogrske je v skladu s prvim londonskim sporazumom iz aprila 1915 italijanska vojska zasedla današnje zahodno slovensko ozemlje, z rapalsko pogodbo, podpisano 12. novembra 1920, pa ga je takratna italijanska oblast pravno formalno priključila h Kraljevini Italiji in začela vanj vnašati elemente fašistične italijanskosti. Iz Slovencev, ki so živeli na priključenem ozemlju, je bilo treba »narediti« Italijane in jih obenem, kot preostali italijanski narod, prevzgojiti v fašističnem duhu. Nasprotnike fašizma se je po celotni državi dojemalo kot »antiitalijane«, sovražnike nacije, ki so antropološko nekompatibilni z novim italijanskim človekom.
Odpor proti poitalijančevanju je trajal ves čas, že od vojaške zasedbe naprej, in se je stopnjeval v času druge svetovne vojne. Slovenski narod se je proti brisanju svoje narodne identitete, izoblikovane v 19. stoletju, bojeval na različne načine, od puške do peresa in čopiča.
Slednjega je pograbil Tone Kralj (1900–1975), akademski umetnik doma iz Zagorice pri Dobrepolju na Dolenjskem. Leta 1921 ga je na Prem pri Ilirski Bistrici povabil dolenjski rojak, župnik Ignacij Žgajnar, da dokonča poslikave v tamkajšnji cerkvi sv. Helene. Prihod v Brkine je bil za Kralja usoden, saj je s svojim likovnim delom nadaljeval po celotnem zahodnem slovenskem etničnem prostoru in tako označeval prostor, ki bi moral pripadati Kraljevini SHS oz. Jugoslaviji. Z likovno govorico je upodabljal svoje prepričanje, to je nacionalno idejo, ki se je prepletala s katoliško, demokratično in jugoslovansko. To je bila tudi rdeča nit programa njegovih naročnikov, duhovnikov, povezanih v Zbor svečenikov sv. Pavla in kasneje v Tajno krščansko socialno organizacijo, ljudem pa je obenem s svojimi likovnimi stvaritvami dajal upanje in vero v boljši jutri.
Kraljev boj za ohranjanje slovenske narodne identitete in obenem način tolaženja ljudi v času fašizma in vihre druge svetovne vojne bo na predavanju Ohranjanje slovenske narodne identitete s čopičem: delovanje Toneta Kralja od fašizma do konca druge svetovne vojne predstavila Aneja Rože Kravanja.
O predavateljici:
Aneja Rože Kravanja je diplomirana umetnostna zgodovinarka in magistrica zgodovine. Po končanem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani je opravila izpit za kustosinjo. Trenutno je zaposlena na Občini Ilirska Bistrica, kjer deluje kot strokovna sodelavka zlasti na področju kulture in kulturnega turizma. Je avtorica in soavtorica začasnih razstav, med katerimi se lahko izpostavi razstavo V objemu strupenih hlapov: plinski napad v 12. soški bitki, ter razstavnih katalogov, znanstvenih in poljudno-znanstvenih prispevkov ter turističnih vodičev po Kettejevi poti. Že dlje časa se posveča delovanju Toneta Kralja in zgodovini preskrbe z vodo na Krasu v dolgem 19. stoletju.