Digitalna knjižnica

O Slovenskem planinskem muzeju

Albin Belar: Idejni oče našega edinega narodnega parka

Lanskega decembra je poteklo natanko deset let, odkar smo na TV-ekranih uzrli prvo oddajo Gore in ljudje avtorice Marjete Keršič Svetel. Že prva oddaja je naletela na pozitiven, da ne rečem navdušujoč odziv gledalcev vseh starosti in slojev, še posebno pa smo se je razveselili planinci in drugi ljubitelji gora.

V visokogorju Julijskih Alp skoraj ne najdemo koče, ki bi bila odprta vse leto. Pa vendar PD Ljubljana Matica vztraja in ima svoj Dom na Komni odprt vse leto. "Zgodilo pa se je celo, da zaradi slabega vremena cele 3 tedne ni bilo nobenega gornika."

Odmev na članek o plazu v dolini Koritnice

V tej številki časopisa si lahko preberete: Čadrg- 700 let navezanosti na gorske domačije; Šotna barja v Triglavskem narodnem parku (LIFE III Narava 2000); Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni; Kmetijstvo in razvoj podeželja.

Članek o izzivih in zgodovini ustanovitve Triglavskega narodnega parka.

Varstvo narave ima svoje zgodovinske in tradicionalne razloge ter oblike. Zavarovana območja (parki) so eden od načinov ali sistemov varovanja in ohranjanja narave. Parki niso namenjeni sami sebi, njihova vloga in cilji so jasno določeni. Pravni okviri sistema varstva narave v Sloveniji in dogovorjene vsebinske usmeritve ob sodelovanju vseh upravljavcev v prostoru zagotavljajo uresničevanje ciljev varstva narave.

Človekov vpliv ranljivih gorskih območij je bil preučevan v Triglavskem narodnem parku. V preteklosti so bile na tem območju gospodarsko pomembne tri dejavnosti: fužinarstvo, planšarstvo in gozdarstvo. Današnji človekov vpliv je bolj raznolik. Njegovo bivanje v osrednjem delu parka je pretežno sezonsko, povezano s turizmom in rekreacijo ter počitnikovanjem. Lokalno onesnaženje je posledica človekovih dejavnosti, ki izkoriščajo naravne vire, lokalnega in tranzitnega prometa ter trajne in občasne poselitve.

Digitalni model reliefa, s katerim uporabnike oskrbuje Geodetska uprava Republike Slovenije, ne zadovoljuje potreb na področju varstva narave in prostorskega načrtovanja v Triglavskem narodnem parku. Na podlagi podatkov temeljnih topografskih načrtov v merilih 1 : 5000 in 1 : 10.000, predvsem plastnic in geodetskih točk, smo izdelali podatkovno bazo, v kateri je trenutno okrog 3,5 milijona točk. Ker položaj vsake od njih označujejo tri dimenzije, je iz njih mogoče s katerokoli metodo izdelati celično plast digitalnega modela reliefa od velikosti celice 10 m naprej.

Problematika množičnega obiska ter prevelikih in zato škodljivih okoljskih obremenitev je nedvomno prisotna na mnogih območjih, alpski svet pa je pravzaprav najbolj izpostavljen. V prispevku so predstavljeni problemi in možne rešitve za zmanjšanje obremenitev v naravnem okolju.

Namen prispevka je s predstavitvijo različnega prikazovanja gozdnih površin TNP, opozoriti na nedorečenost, ki je posledica različnega vrednotenja gozdnih površin glede na "statusno" opredelitev gozdov oz. (ne)upoštevanja gozdnega (gozdnatega) prostora v celoti.