Digitalna knjižnica

Dve leti je minilo od odprtja planinskega muzeja v Mojstrani, gotovo ene najpomembnejših pridobitev za vse ljubitelje gora in zgodovine človekovih dejavnosti, povezanih z njimi.

Vsak osemtisočak Himalaje je samosvoj – in tudi vsak vzpon nanj je, kot pravijo alpinisti, zgodba zase. 8035 m visoki Gašerbrum II neupravičeno sodi med lažje osvojljive vrhove tega sveta, saj lahko postreže s prav takšnimi pastmi kot katerikoli izmed velikanov Himalaje. To so spoznali tudi slovenski alpinisti. V filmu se prepletata zgodbi dveh odprav: prva je bila leta 1986, ko je bil ta vrh osvojen kot drugi osemtisočak v okviru odprave, in osemnajst let kasneje še druga – to je bila univerzitetna odprava, ki si je za cilj postavila smučanje s tega vrha. V filmu pa se kot tretja zgodba vplete tudi vzpon na nekoliko nižji himalajski vrh, ki je po zahtevnosti primerljiv s slovitim K2 – Gašerbrum IV. Ta je leta 1995 terjal svoj davek – izvrstnega slovenskega alpinista Slavka Svetičiča.

Trditev, da so bili na kamnitem Krasu nekoč številni premogovniki, je za mnoge presenetljiva. Očitno: neposreden zgodovinski spomin je prekratek in geografsko omejen, raziskav in pisnih virov je malo in še ti so omejeni na stroko (geologi, občinski kataster). A na Krasu so bili številni premogovniki, ki so generacijam kopačev – rudarjev – prinesli lepe zaslužke.

Rdeči seznam ogroženih vrst gliv (Fungi) je bil v Sloveniji objavljen leta 2010, leto kasneje pa mu je sledila še Uredba o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv. Pripravila sem analizo gliv z Rdečega seznama, da bi ugotovila, kako jih varovati z ukrepi varstva, ki jih uresničuje Zavod RS za varstvo narave. Vrste gliv sem razdelila v šest skupin. Glive z znanimi ekološkimi zahtevami sem ločila po rastiščih na travniške, lignikolne, gozdne in močvirne. Za vrste s podobnimi ekološkimi zahtevami sem zbrala dejavnike ogrožanja in priporočila za njihovo ohranjanje. V posebno kategorijo sem uvrstila glive, o katerih nimamo dovolj podatkov o njihovi razširjenosti, in glive, ki so ogrožene zaradi prekomernega nabiranja in uničevanja trosnjakov. Mnoga priporočila za ohranjanje gliv so v Sloveniji že določena z različnimi zakoni in uredbami. Nekatere vrste gliv lahko varujemo z že obstoječimi načini varstva narave.

Pašni red je dokument, ki določa pravila rabe skupnega pašnika: opravljanje paše na planini, delitev dela znotraj pašne oziroma agrarne skupnosti in opravljanje drugih del, tudi takih, ki prispevajo k trajnostnemu ohranjanju planine. Z vključitvijo naravovarstvenih vsebin bi lahko prevzel tudi vlogo načrta trajnostne rabe naravnih dobrin, ki so temelj upravljanja območij Natura 2000 v Sloveniji. Članek predstavi tudi zgodovino, vsebino in zakonska izhodišča pašnega reda.

Kakor je Indija Koromandija prispodoba pravljične dežele blagostanja, kjer dobrote nikoli ne presahnejo, tako je Pokljuka, največja planota naših Julijskih Alp, sinonim za tuzemne lepote narave in neizčrpen vir navdiha svojim obiskovalcem. Le kje drugje lahko v enem samem dnevu doživite takšno krajinsko pestrost, sprostite dušo in telo skozi toliko aktivnosti in s seboj odnesete vznemirljive vtise! Kolobarjenje letnih časov vse te možnosti le še pomnoži, saj je na Pokljuki sezona ves čas na vrhuncu.

The following paper contains a discussion of the theoretical and methodological challenges to understanding the complex reality of heritage production and preservation practices within Triglav National Park (TNP), focusing in particular on the relationship between natural and cultural heritage. As Slovenia’s only national park, TNP is a central site of Slovenia’s national heritage as well as a unique landscape that itself is home to a whole range of heritage elements, both natural and cultural. The central challenge to understanding the culture of heritage within the park lies in the heritage diversity within the park. The author assesses the extent to which employing the concept of contiguity and mapping out fields of contiguity in which diversity is expressed and practiced can enable the researcher to analyze the way that the relationship between nature and culture, between natural and cultural heritage has been defined, expressed and realized in diverse ways over time.

V Triglavskem narodnem parku (TNP) kot največjem zavarovanem območju v Republiki Sloveniji se naravovarstveni nadzor izvaja že od leta 1981. Njegova učinkovitost na ravni regulacije in izvajanja predpisov doslej še ni bila raziskana, zato je bila v letu 2011 opravljena poglobljena normativna, empirična, historična in primerjalnopravna analiza pooblastil nadzornikov, zlasti njihovega cilja, pravne narave, obsega in zahtevnosti. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so pooblastila predvsem prekrškovna in ne upravna, pogosto nejasna in le delno smiselno umeščena v kontekst javne službe in TNP kot javnega zavoda. Vendar se po novem zakonu o TNP iz leta 2010 ta pooblastila še povečujejo. Razkorak med zakonodajo in teoretičnimi spoznanji upravnopravne znanosti pa nujno vodi v (pre)nizko stopnjo učinkovitosti varstva področne javne koristi v praksi. V okviru raziskave je bil zato oblikovan predlog modela pooblastil nadzornikov de lege ferenda, ki naj bi omogočil optimalno zaščito ohranitve narave v zavarovanem območju, zlasti definiranje ukrepov v zakonu iz prekrškovnih v primarno upravno-ureditvene ukrepe ter redefinicijo naravovarstvenega nadzora kot dela državne inšpekcijske službe.

V Julijskih Alpah, na pl. Klek na Pokljuki in v Triglavskem pogorju (Lazovški preval, Ogradi, Mišelj vrh, Koštrunovec) smo opazili svetlorožnato cvetoče murke, ki smo jih po barvi in obliki socvetja, po zgradbi posameznega cveta in po času cvetenja določili za vrsto Nigritella widderi. Ta vzhodno-alpsko-apeninska vrsta je novost v flori Julijskih Alp in Jugovzhodnih Alp nasploh. Opisali smo njena rastišča in s fitocenološko tabelo predstavili združbe alpinskih travišč na karbonatni podlagi, v kateri poleg nje rastejo še nekatere druge vrste iz rodu Nigritella, najbolj pogosto vrsta Nigritella bicolor.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Ker nam je mar!; Tla- "skritit" del narave; Enostavna mladomesečina še vedno na Malem polju; Stik s pretekostjo; Narava odslej še bliže otrokom; Info točke Triglavskega narodnega parka; Slow tourism- kjer doživetja ustavijo čas; Acroni- vse bolj skrbno ravnanje z odpadki; Ali so vzrok visokih koncentracij delcev PM10 tudi ognjemeti?.

Človek je v svoji preteklosti gledal na naravo, kot na nekaj samoumevnega in ji ni namenjal veliko pozornosti. Z vedno večjim uničevanjem narave in onesnaženostjo pa je prišla tudi zamisel o varovanju in ohranjanju narave za sedanje in prihodnje generacije. Zavedanje človeka o pomembnosti narave je tudi tista misel, ki je sprožila idejo o nastanku Triglavskega narodnega parka, ki se lahko pohvali z izjemno pestro, raznoliko in ohranjeno naravo, ki je bila že od nekdaj atraktivna za človeka in je v ta del Slovenije privabljala številne obiskovalce. V svoji diplomski nalogi zato predstavljam turistični potencial Triglavskega narodnega parka. V prvem delu sem spregovoril nasploh o varstvu okolja, nato pa sem prešel na ekološko problematiko in probleme s katerimi se sooča Triglavski narodni park. Nato sem nadaljeval s turizmom, njegovim razvojem, usmeritvijo in predstavitvijo turizma, ki ga najdemo v Triglavskem narodnem parku. V drugem delu sem najprej predstavil Triglavski narodni park, ga umestil v prostor in prikazal njegovo zgodovino. Nato sem predstavil naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti območja narodnega parka. V tretjem delu pa sem predstavil naravni in kulturno-zgodovinski potencial za turizem in turistično ponudbo parka. Za konec sem naredil analizo turističnega prometa v Triglavskem narodnem parku ter v zaključku podal še svojo S.W.O.T. analizo.

Za 18 meteoroloških postaj na širšem območju Triglavskega narodnega parka smo za obdobje 1961-2009 analizirali letne višine padavin, število dni z dnevno višino padavin nad 5, 10, 20, 50, 100 in 150 mm ter število dvodnevnih nalivov z višino padavin nad 50, 100 in 150 mm. Za snežno odejo smo analizirali število dni po letnih časih in za snežno sezono ter trende v številu dni s snežno odejo. Največ padavin je imela v letnem povprečju Žaga pri Bovcu (2972 mm), najmanj Rateče (1532 mm). Medletna variabilnost višine padavin je na vseh postajah velika, v izrazito mokrih letih je višina padavin več kot dvakratna višina tiste v najbolj sušnih letih. Povprečne letne višine padavin, izračunane za dekade, se statistično značilno razlikujejo. Na večini postaj je bila najbolj mokra dekada 1961-1969, najbolj sušni dekadi pa 1980-1989 in 2000-2009. Na vseh postajah se pojavljajo močni enodnevni in dvodnevni nalivi, variabilnost števila izjemnih padavinskih dogodkov se povečuje z višino padavin. Največje število dni z višino padavin >5 mm ima Vogel (90), >10 mm in >20 mm Kneške Ravne (69 oz. 44). Dvodnevnih nalivov >50, >100 in >150 mm je največ na Žagi, najmanj pa v Ratečah. Na vseh postajah lahko vsako leto pričakujemo vsaj en dan, ko višina padavin presega 150 mm. Dolžina snežne sezone se v zadnjih letih zmanjšuje. Trend v številu dni s snežno odejo je na vseh postajah negativen. Velikost statistično značilnih sprememb je od -4,3 dni/10 let na Žagi do -14,9 dni/10 let v Stari Fužini.