Digitalna knjižnica

V letošnjem letu praznujemo 60 let Slovenske planinske poti – najstarejše daljinske poti oz. transverzale v Evropi. Pohodništvo in planinstvo v zadnjih letih strmo naraščata po priljubljenosti tudi kot turistični produkt. Vse več ljudi se odloča za večdnevno hojo od koče do koče oz. hotela do hotela, kar potrjuje tudi večji obisk pohodnikov na znanih evropskih poteh kot so Top trails v Nemčiji in Salzburger Almenweg, Donausteig, Adlerweg, Kalkalpenweg v Avstriji.

Triglav National Park is the largest protected area in Slovenia that is established for the conservation of an area’s natural and cultural heritage. However, it is also destined for recreation that is subject to specific regulations in order to respect certain environmental guidelines. This ethnographic paper discusses strategies mountain bikers employ to negotiate the existing rules regarding the recreational use of the park’s lands; in addition, the authors propose solutions to diminish their demands with the aim of ensuring quiet space for the park’s wildlife.

The paper discusses the factors that influence hikers’ pro-environmental behaviour and explores the relationship between the level of education and their environmentally friendly behaviour at home. It also examines the importance of nature preservation characteristics in hikers’ choice of vacation destinations. The research provides valuable data for understanding hikers’ behaviour and offers suggestions for protected area managers to develop tourism offers that are more educational and environmentally friendly.

V diplomskem delu smo posebno pozornost posvetili prav pohodništvu in kolesarstvu, ki sta potencialna, a premalo izkoriščena turistična produkta tako v Zgornjem Posočju kot na področju celotne države. V začetnem delu smo opredelili osnovne pojme in terminologijo, ki se nanaša na pohodništvo, kolesarstvo, turizem in športno rekreacijo. Sledi predstavitev turističnega območja Kobarid-Tolmin z zgodovinskim in geografskim orisom ter predstavitev celotne turistične ponudbe. Nekaj besed smo namenili tudi razvoju ter vlogi pohodništva in kolesarstva v turističnem prostoru. Dotaknili smo se problemov na področju etike, varstva narave ter pravne podlage za izvajanje rekreacijskih dejavnosti v TNP-ju. Predlagali smo izletne oz. pohodniške in kolesarske ture, ki so turistično najbolj zanimive. Večjo pozornost smo namenili analizi stanja na področju turizma v povezavi s pohodništvom in kolesarstvom omenjene destinacije. S SWOT analizo smo ugotovili, kakšne so prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti pohodniškega in kolesarskega turizma. Predstavili smo tudi primere dobrih praks v slovenskih pokrajinah ter na tujih trgih. V zaključnem delu smo na podlagi zbranih in obravnavanih podatkov predstavili nekatere smernice za nadaljnji razvoj turističnega proizvoda kolesarstva in pohodništva. Pomemben del tega so pohodniški in kolesarski projekti, ki se bodo izvajali tudi v prihodnje.

V tej zloženki najdete informacije o šotnih barjih na Pokljuki ter o učni poti Goreljek.

Omejevanje rekreacijskih dejavnosti v TNP: Triglavski narodni park (TNP) je zavarovano območje, kjer se prednostno varuje narava, obenem pa je namenjen obiskovanju za turistične, rekreacijske in športne namene (v nadaljevanju rekreacijske). Navzkrižje interesov lahko vodi v konflikt, zato je pomembno, da obiskovanje poteka na način, ki je za naravo čim manj moteč. Razmah rekreacijskih dejavnosti na območju parka je v zadnjih letih dosegel neslutene razsežnosti in veliko raznovrstnost.

Krmilnice in druga krmišča so čudovit pripomoček za privabljanje in opazovanje ptičev. Poleg opisov najpogostejših vrst ptičev, ki se pojavljajo ob krmilnicah, so v tej priročni knjižici opisani tudi pravilni načini hranjenja naših pernatih prijateljčkov. Knjižica vsebuje več kot 120 barvnih fotografij vseh vrst ptičev, ki jih njihovi ljubitelji lahko privabijo k vrtni ali obhišni krmilni hišici ali h krmišču v gozdu in na poljih. Opisi videza, bivališč in oglašanja vsake vrste ptičev so podrobni in zlahka razumljivi. V knjižici boste našli tudi dragocene nasvete za izbiro ustrezne krmilnice in prave piče (navedena ptičja piča ustreza vsem priporočilom za varstvo ptičev in okolja).

V prispevku predstavljamo pregled pričakovanih pozitivnih in negativnih učinkov odstrela volkov (Canis lupus) v Sloveniji, tako z biološkega kot družbenega in upravljavskega vidika. Pripravili smo tudi analizo ključnih predpisov, ki določajo odstrel volkov, ter ovrednotili poseganje glede na poznavanje stanja populacije in učinkov odstrela. Na osnovi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da tako visoki odstreli volkov, kot smo jim priča v zadnjih letih v Sloveniji (20-30 % populacije letno), z več vidikov niso primerni in kršijo tako Habitatno direktivo kot domačo veljavno zakonodajo.

Ekološko, morfološko, hidrološko in fizikalno-kemijsko stanje vodotokov je pomemben kazalec stanja ohranjenosti habitatov izbranih vrst in habitatnih tipov v območjih Natura 2000. Z analizo obstoječih podatkov ter nekaterih uveljavljenih metod monitoringa ekološko-morfološkega stanja vodotokov smo pripravili metodo z 28 kazalci, ki so poenostavljeni in prilagojeni spremljanju stanja habitatov izbranih vrst in habitatnih tipov. Metodo smo testirali na Mirni in Rinži. Rezultati so pokazali, da je uporabljena metoda učinkovita ter predstavlja racionalen pristop k spremljanju stanja habitatov izbranih vrst in habitatnih tipov v območjih Natura 2000.

Prispevek povzema V. simpozij etnologov konservatorjev (SEK) Slovenije in Hrvaške o varstvu nepremične kulturne dediščine, ki je potekal med 9. in 11. oktobrom 2013 v Logu v Trenti v Triglavskem narodnem parku.

Temeljito prenovljena izdaja za vse ljubitelje gora in narave. Predstavljene so ture v alpskem, predalpskem in sredogorskem svetu, opisanih pa je tudi nekaj privlačnih gorniških ciljev v Zahodnih Julijskih Alpah. Težavnostni razpon tur sega od lažjih izletov po označenih in neoznačenih poteh do zahtevnih zavarovanih plezalnih poti in visokogorskih brezpotij. Zemljepisno izredno širok izbor ciljev, od toplih južnih predgorij do hladnih severnih pobočij najvišjih alpskih vrhov, poskrbi za pestro ponudbo v vseh letnih časih.

V šoli so mi rekli, da sem len, da ne znam nič, a kljub temu … me je pa le škoda, ker imam tako lep dar govora … Pojma nisem imel o številkah, ampak besede … Besede so mi pa vedno ležale. In to drži: zgodbe alpinista Metoda Humarja (1939–2012), ki jih je v njegovih zadnjih mesecih življenja zapisovala nečakinja Andreja, niso tipična gorniška literatura, osredotočena na alpinistične podvige, četudi zajemajo lep del knjige in pišejo prvovrstno kroniko slovenskega alpinizma. Gre za slikovite, osebno zelo iskrene, zlasti pa iskrivo duhovite pripovedi nenavadnega kamnoseka izpod kamniških planin, vrhunskega plezalca, reševalca, enega naših prvih Himalajcev in dolgoletnega imetnika višinskega rekorda.