Digitalna knjižnica

Povzetek raziskave, ki je nastala v sodelovanju navedenih avtorjev v letih 2006–2007, v času, ko je bila v teku prenova Zakona o Triglavskem narodnem parku.

Trenta –kako žlahtno zazveni ime te edinstvene doline v osrčju Julijskih Alp. Verjetno ni Slovenca, ki ne bi vedel zanjo in za našo najlepšo reko Sočo ,ki teče po njej. Kako hudo je moralo biti pri srcu našim planincem, ki so v medvojnih letih z vrha Triglava gledali v njene veličastne globočine, ko je Trenta spadala pod Italijo in predstavljala njeno skrajno severovzhodno periferijo, osamljeno in zapuščeno. Pojem Trenta takoj povežemo s prekrasnimi gorami, ki se dvigajo visoko nad dolino,s Sočo,ki se kot turkizna kača vije po njenem dnu, z drznimi Trentarji – divjimi lovci in gorskimi vodniki – ter z njenim strastnim občudovalcem in poetom –dr.Juliusom Kugyjem.

Kakovost storitev v hotelirstvu je pogosto pojem, ki ga težko definiramo. Ključno je doseganje zadovoljstva gostov, ki temelji na odgovarjanju na njihova pričakovanja. Zaposleni, ki prihajajo v stik z gosti, morajo biti vešči komunikacije in se marsikdaj znajti pod pritiskom obremenjenosti zaradi povečanega obsega dela. Na osnovi raziskave med direktorji štirih hotelov, lociranih na obrobju Triglavskega narodnega parka, ki jih povezuje združitev v trženju skupnega turističnega proizvoda, ugotavljam, da je storitve hotela mogoče dvigniti na višji nivo s premišljeno selekcijo zaposlovanja kadrov in razvojem človeških virov. Gostom je potrebno jasno predstaviti konkurenčno prednost s pomočjo uporabe sodobnih informacijsko- komunikacijskih orodij. Ob tem pa je za kakovosten razvoj hotela pomembno poslovno sodelovanje, ki temelji na sodelovanju in združevanju moči vseh zaposlenih in doslednem vodenju politike kakovosti.

Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za Mednarodno leto gozdov 2011. Pod geslom Gozdovi za ljudi bodo zato tudi pri nas na vseh ravneh potekali ciljno usmerjeni projekti, naravnani h krepitvi zavedanja ljudi o pomenu trajnostnega gospodarjenja ter ohranjanja in trajnostnega razvoja vseh vrst gozdov.

Vrata so deset kilometrov dolga alpska dolina, ki nas pripelje v osrčje Julijskih Alp, natančneje pod Triglavsko severno steno, ki se kot skalni zid dviga v nebo. Od amfiteatralnega zatrepa se dolina postopno spušča do Mojstrane, kjer se združi z Zgornjesavsko dolino. Nad zatrepom doline na zahodnem koncu severne stene Triglava leži na 1758 metrih naravni prehod oziroma sedlo, imenovano Luknja, od koder se nam odpre pogled v dolino Zadnjice. Po dolini Vrata teče kristalno čista Triglavska Bistrica, v katero se izliva mogočen slap Peričnik.

Lotse, četrta najvišja gora na svetu, je bila prvič osvojena leta 1957. Med svetovno alpinistično javnostjo pa je poznana predvsem po izjemno zahtevni južni steni. V njej so se odvijale najbolj dramatične, epske zgodbe svetovnega himalaizma. In pri tem so imeli zelo pomemben delež tudi slovenski alpinisti. Tehnično skrajno zahtevna in predvsem izjemno nevarna stena je zasipavala plezalce s plazovi, vedno znova, brez konca. Kljub izjemnim naporom in skrajni nevarnosti pa so se vztrajno pomikali navzgor. Vsak meter je bil prigaran in nič ni bilo podarjenega. Steni ni bilo videti konca. Kot bi se tri severne stene Triglava postavile druga vrh druge. Za vztrajanje v tej smrtno nevarni igri sta bili potrebni izjemna motivacija in popolna predanost cilju.

Gašerbrum je skupina osmih vrhov, ki skupaj tvorijo nekakšen gorski amfiteater. Najvišji med njimi, očem vse do zadnjega skrit, je 8068 metrov visok Gašerbrum 1 oziroma Skriti vrh (Hidden Peak). Prvi so Skriti vrh osvojili Američani leta 1958, na vrh pa sta po jugovzhodni strani stopila Pete Schoening in Andy Kauffman. Slovenija je po vrhu Gašerbruma 1 posegla trikrat. Prvič se je spopadla s to goro leta 1977, ko sta njen vrh osvojila Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. Skoraj dve desetletji pozneje, leta 1995, sta vrh osvojila in se z njega spustila na smučeh oziroma smučarski deski Marko Čar ter Iztok Tomazin. Zadnja odprava na Gašerbrum 1 je bila avgusta lani, a ji je žal narava preprečila vzpon na vrh. Gašerbrum je neke vrste mejnik slovenskega alpinizma ...

V teh številki časopisa si lahko preberete: Obletnica Triglavskega narodnega parka; Predstavitev TNP na konferenci okoljskih ministrov; Zgornjetriasni fosili izpod Mangarta; Ris v Triglavskem narodnem parku; Kulturna dediščina- drevesa v naši bližini; Med varstvom in razvojem; Info točke TNP na osnovnih šolah; Kaj Zgornjemu Posočju prinaša Climaparks; Priprava načrta upravljanja TNP; Na 1. forumu o vrednotah in ciljih TNP.

Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okol'co ta podoba raja," je unikatno podobo Bleda s plavajočo cerkvico in brezčasnim gradom na skalni pečini, okvirjeno s prostranimi gozdovi okoliških planot ter mogočnimi Karavankami v ozadju, opisal France Prešeren v Krstu pri Savici.

Najnovejši priročnik iz družine legendarnih knjig Kaj neki tu cveti?, ki že več kot sedemdeset let spremljajo ljubitelje narave na poteh odkrivanja cvetočih rastlin. Prvi priročnik za prepoznavanje rastlin Kaj neki tu cveti? je izšel leta 1935 in odtlej so ga v različnih izdajah prodali že več milijonov izvodov. Od leta 2004, ko je pri založbi Narava izšel prvi slovenski prevod tega legendarnega dela z naslovom Kaj neki tu cveti? V naravi rastoče srednjeevropske kritosemenke, je tudi priljubljen spremljevalec slovenskih ljubiteljev narave in cvetja.

Imamo Zakon o ohranjanju narave (ZON), za katerega nekateri trdijo, da je dober; mene pa v njem (poleg marsičesa drugega) kot učitelja hudo moti nesorazmerje med učenjem (po SSKJ »spodbujanjem, opozarjanjem, ki povzroči, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost«) v najširšem pomenu besede in kaznijo (po SSKJ »kar je določeno za kršilca kakih norm, zahtev«) kot sredstvoma za ohranjanje narave. Varstvo narave je vendar stvar človekovega etičnega odnosa do nje in etike ne posreduješ z gorjačo, ampak z besedo...

Predstavljanje človeške ribice (Proteus anguinus) oziroma močerila ali proteja javnosti ter turistični razvoj Postojnske jame sta tesno povezana. Zgodovina predstavljanja človeške ribice javnosti je dolga dve stoletji, veliko obiskovalcev je obiskovalo Postojnsko jamo zaradi človeške ribice – še pred odkritjem njenih notranjih delov jame. Opisana je zgodovina načinov njenega predstavljanja, saj se je skozi začetne predstavitve zrcalil tudi odnos obiskovalcev in upravljavcev do te karizmatične podzemne živali.