Digitalna knjižnica

Temeljito prenovljena izdaja za vse ljubitelje gora in narave. Predstavljene so ture v alpskem, predalpskem in sredogorskem svetu, opisanih pa je tudi nekaj privlačnih gorniških ciljev v Zahodnih Julijskih Alpah. Težavnostni razpon tur sega od lažjih izletov po označenih in neoznačenih poteh do zahtevnih zavarovanih plezalnih poti in visokogorskih brezpotij. Zemljepisno izredno širok izbor ciljev, od toplih južnih predgorij do hladnih severnih pobočij najvišjih alpskih vrhov, poskrbi za pestro ponudbo v vseh letnih časih.

V šoli so mi rekli, da sem len, da ne znam nič, a kljub temu … me je pa le škoda, ker imam tako lep dar govora … Pojma nisem imel o številkah, ampak besede … Besede so mi pa vedno ležale. In to drži: zgodbe alpinista Metoda Humarja (1939–2012), ki jih je v njegovih zadnjih mesecih življenja zapisovala nečakinja Andreja, niso tipična gorniška literatura, osredotočena na alpinistične podvige, četudi zajemajo lep del knjige in pišejo prvovrstno kroniko slovenskega alpinizma. Gre za slikovite, osebno zelo iskrene, zlasti pa iskrivo duhovite pripovedi nenavadnega kamnoseka izpod kamniških planin, vrhunskega plezalca, reševalca, enega naših prvih Himalajcev in dolgoletnega imetnika višinskega rekorda.

Prispevek opisuje življenje na planini Sleme in Medrje na Tolminskem.

Podlaga za raziskavo stanja nepremične kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka so bili javno dostopni seznami zbirnega registra kulturne dediščine v Republiki Sloveniji in avtorjevo večletno terensko delo. Območje vsebuje več za prepoznavnost parka pomembnih enot dediščine, kot so naprimer značilne zasnove domačij, stavbarstvo pašnih planin, dvojni kozolci v Bohinju in druge starejše pojavne oblike, ki dokazujejo človekovo tesno povezanost z naravnim okoljem.

Raziskave, ki se ukvarjajo z dediščino kot družbenim konstruktom, se navadno osredinjajo le na odrasle, nas pa je zanimalo, kako otroci dojemajo naravno in kulturno dediščino v okolju, ki jih obdaja. Učence osnovne šole v Srednji vasi v Bohinju smo prosili, da fotografirajo svoje okolje. Ob fotografijah smo nato opravili pogovore, v katerih so otroci razložili, kaj so slikali. Zanimalo nas je predvsem, kako otroci razumejo dediščino ter katere pomene ji pripisujejo. Prispevek skuša iz otroške perspektive podati nekoliko drugačen pogled na razumevanje dediščine.

Triglavski narodni park je namenjen varovanju narave, obenem pa tudi rekreaciji, ki je zaradi vplivov na okolje podvržena regulaciji. V prispevku so predstavljene strategije različnih skupin športnikov za rahljanje in spreminjanje omejitev, določenih v Zakonu o Triglavskem narodnem parku in nastajajočem načrtu upravljanja. Avtorja s konceptom rekreacijskega avanturizma pojasnjujeta, zakaj je stroga naravovarstvena politika v tem primeru smiselna.

V prispevku je orisan pregled planinstva oziroma planšarstva in s planšarstvom povezane kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka. Poudarjena so aktualna vprašanja, razhajanja, zbliževanja in premoščanja razlik med razumevanji in izkušnjami planšarstva in planšarske kulturne dediščine raznovrstnih deležnikov, od neposrednih akterjev v planinah do zastopnikov javnega interesa.

Članek analizira predstave o tradicionalnosti sodobnih turističnih prireditev Kravji bal, Vasovanje in Kmečka ohcet. Primerja predvsem vsebine prireditev v času njihovega nastanka, v petdesetih in deloma tudi šestdesetih letih prejšnjega stoletja ter v sodobnosti, pri čemer se med drugim posveča razumevanju "etnografske ustreznosti".

Dolina Trenta v Julijskih Alpah, ki v celoti spada v območje Triglavskega narodnega parka, ima za sabo pisano zgodovino, četudi se lahko sodobnemu turistu zdi, da se je v njej čas ustavil. Avtor v članku razkriva pet temeljnih obdobij ali paradigem razvoja, v katerih se je oblikovalo razmerje prebivalcev doline do okolja in sta se spreminjala njegova raba in pomen. Pri tem se avtor ne opira na modernistično, dediščinsko ali folkloristično razmišljanje, pri katerih sta izhodišči enosmerni razvoj in struktura, temveč ga zanimata večsmerni razvoj in proces v kulturno-ekološkega obzorju.

Regionalni in prostorski razvoj Slovenije temelji na velikem deležu zavarovanih območij, ki prinašajo posebne zahteve za prostorske planerje. Za ponazoritev povezave med planiranjem v prostoru in upravljanjem zavarovanih območij je v prispevku obravan primer Triglavskega narodnega parka (TNP), podrobneje predlog njegovega upravljavskega načrta za obdobje 2014–2023. Obravnavano je tudi, koliko se v predlogu upravljavskega načrta upoštevajo posebni pogoji, ki izhajajo iz ogroženih območij zaradi delovanja naravnih nevarnosti kot posebne vodarske strokovne podlage za načrtovanje rabe prostora.

V oskrbi planinskih postojank v Triglavskem narodnem parku z električno energijo je prišlo v zadnjih dvajsetih letih do izrazitega prehoda iz fosilnih virov na obnovljive vire energije. V poletju 2012 so imele vse preučevane postojanke nameščene sončne celice, nekatere tudi vetrne generatorje. Na podlagi analize energetske oskrbe postojank, upoštevajoč njihove potrebe po energiji, električno oskrbo in toplotno oskrbo, je bila izdelana tipizacija. Za postojanke, ki za proizvodnjo električne energije še vedno uporabljajo fosilna goriva, so predlagani ukrepi in izpostavljene prednostne naloge.

Opisujemo novo nahajališče in rastišča vrste Pulmunaria australis v Triglavskem pogorju, pod vzpetino Spodnja Brda na severnem robu Pokljuke. To je novost za floro Triglavskega narodnega parka in vzhodnih Julijskih Alp. Po višinskem pasu uspevanja (skoraj 1800 m nm. v.) in rastiščih (kamnito travišče na poraslem melišču s prevladujočimi vrstami razreda Elyno-Seslerietea) se to nahajališče precej razlikuje od njenih drugih znanih nahajališč v Sloveniji, podobno pa je nekaterim njenim nahajališčem v drugih alpskih pokrajinah, na primer na Južnem Tirolskem v severni Italiji.