Digitalna knjižnica

V današnjem času, ko število ljudi po svetu narašča, postaja varovanje in ohranjanje narave vedno bolj pomemben cilj, h kateremu stremijo države po vsem svetu. Zavarovana območja trenutno pokrivajo okoli desetino površine zemlje, povečuje pa se tudi pomen upravljanja teh območij. Ustrezno upravljanje ima velik vpliv na doseganje ciljev zavarovanih območij in na razvoj lokalnih skupnosti. Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji, ki je bil ustanovljen z namenom ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot. Zakon o Triglavske m narodnem parku določa, da je upravljavec javni zavod, ki v upravljanje narodnega parka vključuje tudi parkovne lokalne skupnosti, prebivalce narodnega parka, lastnike zemljišč v narodnem parku in zainteresirano javnost. Upravljanje Triglavskega narodnega parka predstavlja poseben izziv za upravljavca, saj mora skrbeti za ohranjanje naravnih in kultur nih vrednot na eni strani in usklajevati želje ter potrebe lokalnih skupnosti na drugi strani. Raziskovali smo odnos med državo in lokalnimi skupnostmi na primeru upravlja nja Triglavskega narodnega parka in poskušali ugotoviti, ali bi decentralizacija upravlja nja Triglavskega narodnega parka pomenila večje zadovoljstvo lokalnih skupnosti ter vodila v učinkovitejše upravljanje parka. Učinkovito upravljanje parka in doseganje ciljev, zaradi katerih je bil ustanovljen, je možno le, če so akterji, ki delujejo na območju parka, povezani v sistem, ki ima ustrezno podporo v zakonskih dokumentih.

Residing in second homes or weekend-houses has for a long time been very popular in Slovenia. The construction of these dwellings reached its peak in the 1980s. While they can be found in all municipalities across the Slovene territory, such buildings are densely distributed across areas which, due to their specific landscape and recreational features, are particularly attractive for tourism. Therefore, they are often found in areas under special environmental protection as well. These areas offer a great number of geomorphologic, geological, hydrological, botanical and other environmental places of interest that make them an attractive, but also sensitive environment for leisure activities.

Triglav National Park is the only national park (NP) in Slovenia. Its protection measures have always been publicly disputed and its impact questioned. This paper identifies and assesses the impact of the park on regional development. It compares two kinds of data: the municipal development coefficient based on statistical data and residents’ attitudes toward the park, based on analysis of a survey, newspapers, and public debates. Triglav NP is located in two regions: Goriška and Gorenjska. Our results show that the municipalities in Gorenjska are better developed; however, the development trends in these municipalities are decreasing, whereas in the Goriška region they are increasing, overall reducing the regional differences between the two parts of the park. Text analyses reveal that lack of clarity in the management, boundaries and funding of the park, as well as inconsistency with existing legislation and international standards, have resulted in constant conflicts, which have impeded regional development. We argue that, once the conflicts are solved and local communities perceive positive changes as a result of implementing the law, progressive effects developing the protected area will follow. Triglav NP has the potential for long-term positive impacts on regional development if there is sound legislation, if this legislation is effectively implemented and if an active participatory process is put in place.

Slovenije se že dolgo drži sloves čiste in lepe države. Zelene države. Prav v letu 2016, v letu nastanka te knjige, je ameriška univerza Yale Slovenijo omenila kot peto najbolj zeleno državo na svetu. A ta pridevnik zelena je lahko tudi varljiv. Lahko bi denimo pomenil le to, da je neka država redko poseljena ali pa kmetijsko zelo intenzivna. Kar pa za Slovenijo nikakor ne velja. Slovenija je namreč država z izjemno biotsko raznovrstnostjo in krajinsko pestrostjo.

Outdoor recreation is typically assumed to be compatible with biodiversity conservation and is permitted in most protected areas worldwide. However, increasing numbers of studies are discovering negative effects of recreation on animals. We conducted a systematic review of the scientific literature and analyzed 274 articles on the effects of non-consumptive recreation on animals, across all geographic areas, taxonomic groups, and recreation activities. We quantified trends in publication rates and outlets, identified knowledge gaps, and assessed evidence for effects of recreation. Although publication rates are low and knowledge gaps remain, the evidence was clear with over 93% of reviewed articles documenting at least one effect of recreation on animals, the majority of which (59%) were classified as negative effects. Most articles focused on mammals (42% of articles) or birds (37%), locations in North America (37.7%) or Europe (26.6%), and individual-level responses (49%). Meanwhile, studies of amphibians, reptiles, and fish, locations in South America, Asia, and Africa, and responses at the population and community levels are lacking. Although responses are likely to be species-specific in many cases, some taxonomic groups (e.g., raptors, shorebirds, ungulates, and corals) had greater evidence for an effect of recreation. Counter to public perception, non-motorized activities had more evidence for a negative effect of recreation than motorized activities, with effects observed 1.2 times more frequently. Snow-based activities had more evidence for an effect than other types of recreation, with effects observed 1.3 times more frequently. Protecting biodiversity from potentially harmful effects of recreation is a primary concern for conservation planners and land managers who face increases in park visitation rates; accordingly, there is demand for sciencebased information to help solve these dilemmas.

Študija obravnava gibanje in rabo prostora gamsa (Rupicapra rupicapra L.) Triglavskega narodnega parka. Na območju Triglavskega narodnega parka smo z GPS-telemetrijskim spremljanjem zbrali podatke o okvirno celoletnem gibanju treh koz in enega kozla gamsa ter za območje raziskave pripravili 13 vektorskih GIS-plasti, ki opisujejo njegove topografske značilnosti, vegetacijsko podlago, oddaljenost od zatočišč oz. mest počitka gamsa (strmi tereni, rušje, gozd) in antropogenih dejavnikov. Pokazali smo, da na celoletni izbor življenjskega prostora gamsa v Triglavskem narodnem parku najmočneje vplivajo nadmorska višina, naklon in oddaljenost od najbližjega strmega terena, katerim sledijo še oddaljenost od najbližje pohodniške poti (oz. z njimi povezane motnje), najbližjega gozda in najbližjega rušja.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Načrt upravljanja TNP- kaj sprejetje pomeni za prebivalce; Voda za v čevelj res ni dobra; Raziskovanje neznanega pod Pokljuko; Stavbna tipologija v Triglavskem narodnem parku; Ekološka kmetija Černuta; Priprava strategije razvoja bohinjskih planin; Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka; Spremljanje in usmerjanje obiska v zavarovabem obmčju; Naravovarstvena nadzorna služba v poletni sezoni 2016; Informacijska mesta Triglavskega narodnega parka 2016.

Eden izmed temeljnih pogojev za ohranjanje biodiverzitete je izobraževanje. Vedenje (poznavanje problema) zmanjšuje verjetnost napačnih odločitev pri načrtovanju. Poznavanje različnih oblik trajnostnega gospodarjenja omogoča ohranjanje ekosistemov, habitatov in habitatnih tipov. Ozaveščenost čim večjega števila ljudi pa je ključni dejavnik za ohranjanje biodiverzitete. S pomočjo ankete smo raziskali predvsem življenjski slog anketirancev, in sicer: kje kupujejo hrano; če imajo doma živali in obdelovalne površine (vrtove, njive); če v prostem času opravljajo kakšne aktivnosti v naravi…

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Javni zavod Triglavski narodni park, ki upravlja z zavarovanim območjem, ima nalogo usmerjanja obiskovalcev. Eno izmed glavnih orodij za usmerjanje obiskovanja so tudi različne karte. Diplomska naloga obravnava zasnovo in izdelavo kart za informacijsko infrastrukturo Triglavskega narodnega parka. V začetnem delu naloge je predstavljen Triglavski narodni park in njegove naloge, predvsem usmerjanje obiskovanja ter parkovna infrastruktura. Glavni del diplomske naloge predstavlja izhodišča in idejno zasnovo tematskih kart za parkovno infrastrukturo, redakcijski načrt za tematske karte in izdelavo petih vzorčnih kart za informacijske table in zloženke Triglavskega narodnega parka. V zaključnem delu naloge je opisan postopek izdelave tematskih kart in podan komentar h končnim rezultatom naloge.

S strokovnjaki smo merili ledenik v naših alpah Z geografsko-geodetsko odpravo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) smo ta teden »jemali mere« ledeniku pod Skuto na približno 2060 metrih, kjer je njegov spodnji rob. Ledeni samotar se drži presenetljivo dobro! Sicer izgublja kilograme, površine pa le malo … in počasi dohiteva brata pod Triglavom...