Digitalna knjižnica

Varstvo gorske narave in s tem ustanavljanje Triglavskega narodnega parka (TNP) sta bili pomembni družbeni aktivnosti prejšnjega stoletja. Potreba po varstvu in razvoj naravovarstvene miselnosti sta pripeljala do postopne ustanovitve Triglavskega narodnega parka, obenem pa pomembno prispevala k razvoju sistema varstva narave, kot ga imamo danes. Oblikovan je bil sistem treh ključnih nosilcev: ministrstvo z upravnimi nalogami, Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) s strokovnimi nalogami in službe upravljanja; na območju Triglavskega narodnega parka Javni zavod Triglavski narodni park (JZTNP).

Katera žival, ki živi pri nas, čez zimo najdlje spi? Katera ima najgostejši kožuh? Ali jež res nabira jabolka in hruške? Vsi poznate pesmico Ježek teka, teka ... Pa je vse v njej res? Ali ježek nabira sadje, nabira veverica lešnike, si medved postilja posteljo, katere ptice odletijo v južne kraje? V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako zimo preživijo živali. Sami prav gotovo veliko veste o živalih pozimi, zelo dobro so o tem poučeni učenci iz OŠ Zadobrova in OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, še kakšen podatek in zanimivost pa nam je dala sogovornica iz javnega zavoda Triglavski narodni park Mojca Pintar. Kako zimo preživijo medvedi, katera žival je največji zaspanec in katera ima najgostejši kožuh? Katere ptice ostanejo pri nas tudi pozimi, kako se nekaterim živalim pozimi spremeni barva kožuha in kaj je pozimi za živali največji izziv? V zimski svet živali smo se poglobili z otroki in s strokovnjakinjo, nismo pa pozabili tudi na Zgodborajo, Ringarimo, Violinčka in nagradne igre.

Z alpinizmom se ukvarja mnogo ljudi, Andrej Štremfelj pa je en sam. Njegov opis otroškega hrepenenja po odkrivanju skrivnosti gora dokazuje, da tudi sedaj, ko brada postaja siva in korak počasnejši, ni nič drugače. A ko se z njim podaš v stene Julijcev, se kot na platnu zvrstijo soplezalci, življenjski ritem tistega časa in neverjetna radost življenja. In ko po vožnji s tovornjakom in kombijem v družbi Nejca Zaplotnika odkriva in tudi prepleza svoj prvi osemtisočak, Skriti vrh, se zdi, kot da doživljamo napore in srečo skupaj z njim. Prav tu, na prvi himalajski odpravi, pri rosnih dvajsetih letih, se prvič sreča s smrtjo svojega prijatelja.

Biografija priznanega avstrijskega alpinista Paula Preussa ki je dosegel mednarodno prepoznavnost tako s svojimi izjemnimi solo vzponi kot z zagovarjanjem etično »čistega« alpinizma brez vsakršnih tehničnih pripomočkov. Mladi avstrijski plezalec je na začetku dvajsetega stoletja naredil popolno revolucijo v plezanju in alpinizmu. Še danes njegova zgodba navdušuje in navdihuje plezalce po celem svetu. Od Dunaja in Münchna, svetovljanskih predvojnih mest, do najimpresivnejših alpskih sten; od bolnega otroka do izurjenega športnika, ki je postal prvi profesionalni plezalec v zgodovini, nam David Smart odkrije neverjetno življenjsko zgodbo Paula Preussa, ki je bil tako zgled kot predmet polemik.

Emilio Comici sodi med pionirje in virtuoze šeste stopnje in velikane, ki so pomembno zaznamovali zgodovino alpinizma. V obdobju med obema vojnama je uvajal nove tehnike in pristope k plezanju, načrtno treniranje v domači Glinščici pa je botrovalo izjemnemu plezalskemu nivoju ter posledično vrsti drznih prvenstvenih smeri, kot so Comici – Benedeti v severni steni Civete, Rumeni raz v Mali Cini in epska smer Comici – Dimai v Veliki Cini, ki jo je zaradi spora z bratoma Dimai leta 1937 celo soliral v izjemnem času 3 ur in 15 minut.

Opisane poti, izleti in ture vas popeljejo na 45 čudovitih planinskih ciljev, med katerimi bo prav vsak našel nekaj zase. Lahki izleti so pisani na kožo tudi mlajšim planincem, za izurjene gornike pa sta avtorja pripravila nekaj opisov tehnično (zelo) zahtevnejših poti.

Vodnik ponuja vseosežen pregled možnost za planinarjenje v Hrvaški. Vsebuje veliko konkretnih in praktičnih podatkov, z bogato grafično obliko in modernim pristopom - tako vodnik služi kot dobra osnova za planinarjenje lahkih poldnevnih sprehodov, celodnevnih izletov in večdnevnih tur.

Italijanka Nives Meroi in Beneški Slovenec Roman Benet sta leta 2017 osvojila še zadnji, štirinajsti osemtisočak, Anapurno. S tem sta postavila rekord: sta prvi par in prva naveza na svetu, ki se je skupaj povzpela na štirinajst zemeljskih osemtisočakov, in to brez dodatnega kisika in brez pomoči visokogorskih nosačev. O tej zadnji izkušnji govori potopisna pripoved Let plašnega krokarja. Med vzponom ju je večkrat obiskal krokar, ki v delu postane simbol svobode in prostosti, pravo nasprotje alpinistom, ujetih v krog odvisnosti od zunanjih dejavnikov in naravnih sil.

Olga Kolenc se v svojem knjižnem prvencu Poti do kamnitih src spominja svojih obiskov manj obiskanih poti vzdolž hribov in gora ob zahodni slovenski meji. Poti ob meji z Italijo so bile do vstopa Slovenije v Evropsko unijo zaradi strogega mejnega režima zapostavljene in še redkeje obiskane kot dandanašnji. Avtoričina doživetja ne temeljijo le na klasični pripovedi o lepotah gora, predgorij in Krasa. V njih se prepletajo tudi intimnejše in hkrati univerzalnejše razsežnosti, ki so prisotne ob večnih iskanjih v nas samih. Na poti Olga išče celoto, vezna nit je človek, ki naseljuje ta prostor. Gora ni samo gora, temelji so ji predgorja, doline in reke, ki iščejo vsaka svojo pot.

Če bi prof. France Avčin, pisec planinske literature, alpinist generacije prvega povojnega obdobja in vsestranska osebnost nasploh, dandanes imel možnost stopiti v "skrita svetišča, kjer tišina šepeta", bi se mu milo storilo. Tako je namreč naslovil in opisoval svoja srečanja z Julijskimi Alpami (in gorami nasploh) v svoji knjigi zbranih planinskih spisov, ki je izšla leta 1964. Knjigo je možno dobiti v kakšnem antikvariatu, priporočljivo in zanosno pisanje. In neverjeten uvid po prebranem: kako neskončno so se stvari spremenile v šestdesetih letih silnega tehnološkega napredka od tedaj dalje. Tudi o duhovnem in kulturnem napredku bo mogoče kaj povedati.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji si lahko preberete kako so hiše gradili naši predniki in kakšne so značilnosti takratnega tipa gradnje. Predstavljene so tudi domačije, ki so se ohranile vse do danes.

Na območju Triglavskega narodnega parka zasledimo poseben tip travnikov – grbinaste travnike. Zaradi človekove dejavnosti imajo grbinasti travniki ne le naravovarstveno, ampak tudi kulturno vrednost. Zato je od leta 2004 v Programu razvoja podeželja (PRP) vzpostavljen sistemski ukrep za ohranjanje grbinastih travnikov. Kmetje so za njihovo vzdrževanje upravičeni do izravnalnih plačil, a je ta podpora nizka, med manj poznanimi in zelo slabo uveljavljenimi. Uradni prostorski sloj grbinastih travnikov je, kljub terenski preveritvi in nadgradnji v letu 2021, necelovit in deloma pomanjkljiv. Namen članka je prikaz nove metode oziroma razvoja kvantitativnega postopka identifi kacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka. Omejitev postopka je, da ni neposredno uporaben za zaznavanje grbinastih travnikov brez naknadnega terenskega ali digitalnega pregleda. Z njegovo uporabo smo predstavili možnost učinkovite nadgradnje obstoječega uradnega prostorskega sloja grbinastih travnikov.