Digitalna knjižnica

Prispevek o ljudeh, ki živijo na območju Triglavskega narodnega parka, prikazani in analizirani so podatki o kakovosti njihovega življenja in razvojnih možnostih območja naravne dediščine z vidika človeških potencialov.

Članek opisuje potek prve faze postavitve prenovljene stalne zbirke Trentarskega muzeja v sklopu gradnje Informativnega centra Triglavskega narodnega parka na Logu v Trenti.

Strokovna serija, ki izhaja od leta 1990. Izhaja občasno in pokriva različne teme. Predstavlja strokovne projekte Triglavskega narodnega parka. Tema te serije je Varstvo naravne in kulturne krajine v Triglavskem narodnem parku.

V članku je pojasnjeno stanje jezerskih voda v Triglavskem narodnem parku.

Razprava o kapeli na Kredarici.

Do doma, do Bohinjske Bele, se je v meni nabiralo zmagoslavje. Prepričan sem bil, da me bo razgnalo od tega, če ne bom mogel nekomu najnatančneje povedati vsako podrobnost, vsako malenkost s te poti. Toda ko sem planil domov, ko sem pričakoval, da se bo iz mene usul plaz besedi, sem samo odložil nahrbtnik in dejal: »Mama, na Triglavu sem bil …« In se zjokal od sreče.

V članku so podane ugotovitve s sestanka, na katerega je sanitarni inšpektor občinske skupščine Radovljica v sodelovanju s TNP povabil predstavnike PZS in planinskih društev, o onesnaženosti TNP in ukrepi za varovaje naravnega okolja v parku.

V članku so preudarjene različne možnosti, kako zajeti nekaj denarja za programe TNP od obiskovalcev, govora je predvsem o vstopninah, parkirninah in cestninah.

Izsledki o naravnem razvoju gozda v Triglavskem narodnem parku, še posebej raziskava optimalne razvojne faze: struktura, razvoj sestoja in koreninskega sistema v subalpskem smrekovem gozdu.

Odnos družbe in posameznikov do krajinskih vrednot narodnega parka, do tako imenovane kulturne krajine, je odvisen od človeške kulture. Koliko je te kulture v nekem narodu, vidimo v vrednotenju najbol j značilnih in dragocenih predelov, s katerimi se narod predstavlja svetu. Takšne predele, zaradi izjemnih krajinskih' vrednot trajno zavarujemo in se zaradi njih marsičemu zavestno odpovedujemo. Odtod tudi lepo ime — narodni park. Zal, za marsikoga in marsikdaj samo lepo ime! Razumevanje vsebine in smisla pojma »narodni park« je, milo rečeno, zelo različno. Širina in kulturni odnos sta večkrat pomanjkljiva, največkrat pa ju sploh ni.

Ko se lotevamo problematike TNP, nam je živo v zavesti, da je bilo in je dejansko ali pa vsaj potencialno še dovolj izrazito to območje razširjen gospodarski in življenjski prostor vasi v dolini. Planine in gozd so redile domačine. Veliki osebni in skupni napori pa trdna organizacija srenjskih skupnosti so bili potrebni, ko so domačini vsako leto znova kultivirali gorski svet za potrebe svojega gospodarstva. Ob tem so se tudi na globlji, intimnejši ravni domačinov spontano tkale trdne vezi, s katerimi so na ta svet priklenjeni. Kar človek premaguje z največjimi napori, to se najmočneje vtisne v zavest. V tem pogledu sta si alpinist in kmet po duši sorodna, čeprav so motivi za to sorodnost različni.