Digitalna knjižnica

Človekov vpliv ranljivih gorskih območij je bil preučevan v Triglavskem narodnem parku. V preteklosti so bile na tem območju gospodarsko pomembne tri dejavnosti: fužinarstvo, planšarstvo in gozdarstvo. Današnji človekov vpliv je bolj raznolik. Njegovo bivanje v osrednjem delu parka je pretežno sezonsko, povezano s turizmom in rekreacijo ter počitnikovanjem. Lokalno onesnaženje je posledica človekovih dejavnosti, ki izkoriščajo naravne vire, lokalnega in tranzitnega prometa ter trajne in občasne poselitve.

Digitalni model reliefa, s katerim uporabnike oskrbuje Geodetska uprava Republike Slovenije, ne zadovoljuje potreb na področju varstva narave in prostorskega načrtovanja v Triglavskem narodnem parku. Na podlagi podatkov temeljnih topografskih načrtov v merilih 1 : 5000 in 1 : 10.000, predvsem plastnic in geodetskih točk, smo izdelali podatkovno bazo, v kateri je trenutno okrog 3,5 milijona točk. Ker položaj vsake od njih označujejo tri dimenzije, je iz njih mogoče s katerokoli metodo izdelati celično plast digitalnega modela reliefa od velikosti celice 10 m naprej.

Problematika množičnega obiska ter prevelikih in zato škodljivih okoljskih obremenitev je nedvomno prisotna na mnogih območjih, alpski svet pa je pravzaprav najbolj izpostavljen. V prispevku so predstavljeni problemi in možne rešitve za zmanjšanje obremenitev v naravnem okolju.

Namen prispevka je s predstavitvijo različnega prikazovanja gozdnih površin TNP, opozoriti na nedorečenost, ki je posledica različnega vrednotenja gozdnih površin glede na "statusno" opredelitev gozdov oz. (ne)upoštevanja gozdnega (gozdnatega) prostora v celoti.

Konec leta 1998 je v založbi Hidrometeorološkega zavoda RS in Triglavskega narodnega parka izšla brošura Klima Triglavskega narodnega parka, ki so jo napisali Janko in Neva Pristov ter Boris Zupančič. Na šestdesetih straneh velikega formata brošure avtorji v 11 poglavjih predstavljajo najbolj bistvene podatke o podnebnih značilnostih območja Triglavskega narodnega parka in njegove bližnje okolice.

Pokrajinski konflikti v slovenskih Alpah so najbolj izraziti v zaščitenih območjih, zlasti v Triglavskem narodnem parku (TNP), kjer prihaja do soočanja zelo različnih interesov v trikotniku varstvo okolja in narave-pokrajinska raba-gospodarski razvoj (značilen primer-Bohinj). Njihovo reševanje in iskanje optimalnega razvojno-okoljskega (sonaravnega) regionalnega razvoja bo v prihodnje moralo izhajati tudi iz pokrajinske ranljivosti, načel trajnostnega sonaravnega razvoja in okrepljene razvojne in okoljske odgovornosti domačega prebivalstva in države.

Prispevek ocenjuje stanje podjetništva v Triglavskem narodnem parku. Varovanje narave in podjetništvo sta lahko v neprestanem sporu, vendar je sožitje možno in obojestransko koristno. Edini pravilni odgovor je uveljavljanje trajnostnega razvoja.

Prispevek prikazuje poznavanje Triglavskega narodnega parka pri srednješolcih Zavoda za invalidno mladino v Kamniku in primerja njihovo percepcijo z mladimi sovrstniki v Triglavskem narodnem parku. Izpostavljeno je poznavanje smotra, obsega, števila prebivalcev, zaščitenih rastlin in živali parka.

Strokovna serija, ki izhaja od leta 1990. Izhaja občasno in pokriva različne teme. Predstavlja strokovne projekte Triglavskega narodnega parka. Tema te serije je Rjavi medved v Triglavskem narodnem parku.

Članek povzema vsebino posveta z naslovom Gams. Domači in tuji strokovnjaki so z referati pojasnjevali vlogo človeka pri varovanju gamsa v zaščitenem območju parka. Pokazalo se je, da so domači strokovnjaki vsi zastopniki lovstva in so priporočali lov kot nujo v narodnem parku. Vsi tuji predavatelji, ki so lahko navajali dolgoletne izkušnje narodnih parkov iz Švice, Italije, Avstrije in Francije, pa nasprotno: popolna zaščita gamsa jim ni povzročila težav, ki jih obljubljajo naši referenti. Obratno: cilji parkov so bili šele na tak način doseženi.

Uprava Triglavskega narodnega parka (TNP) je leta 1996 izdala prve štiri zloženke o Triglavskem narodnem parku. Prva med njimi prinaša osnovne podatke o parku, naslednja opisuje Dom Trento, informacijsko središče TNP in Trentarski muzej, zadnji dve pa načenjata geološko tematiko (Geološka zgodovina in Okamnelo življenje TNP). Načrtovana zbirka naj bi obiskovalcem približala edini narodni park v Sloveniji iz kar najštevilnejših zornih kotov. Letos z veseljem predstavljamo naslednje tri zloženke