Kulturna dediščina

Pomembno vlogo in skrb ima park pri ohranjanju kulturne dediščine kot temelja trajnostnega razvoja.

Kulturna dediščina

Čeprav je varstvo in ohranjanje prvobitne narave najpomembnejša naloga vsakega narodnega parka, imajo alpski narodni parki pomembno vlogo in skrb tudi pri ohranjanju avtohtone, pristne kulturne dediščine kot temelja trajnostnega razvoja.

Kulturna dediščina Triglavskega narodnega parka je zelo zanimiva, pestra in pisana, na njegovem prostoru se srečujejo tako različni podnebni vplivi, kot tudi različne kulture. Vsaka je pustila oz. pušča opazen pečat, vrednotenje in ohranjanje take dediščine pa je izjemno zahtevna, vendar tudi zanimiva naloga.

Alpska kulturna dediščina Slovenije je izjemnega pomena tudi zaradi povezovanja z veliko družino alpskih narodov.

Nepremična kulturna dediščina

V seznam registra nepremične kulturne dediščine je za območje parka vpisanih 365 enot dediščine, na seznam enot v postopku vpisa pa še dodatnih 35.

Kulturna dediščina lahko pridobi status kulturnega spomenika in tista z izjemnim pomenom status državnega spomenika (SDP). Trenutno so v Triglavskem narodnem parku 3 spomeniki s statusom državnega pomena: Aljažev stolp na vrhu Triglava, Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni in spominska cerkev sv. Duha v Javorci.

V registru je 15 takih, ki so valorizirane za kulturni spomenik državnega pomena:

  • Trdnjava Kluže,
  • Fužinarsko Studorske planine,
  • Triglavski narodni park,
  • Leskovca – planšarsko naselje,
  • Pokljuka: Planina Javornik, Planina Klek in Planina Konjščica,
  • Predelska trdnjava,
  • Ribčev Laz – cerkev sv. Janeza Krstnika,
  • Rombon – zgodovinsko območje,
  • domačija Studor 16,
  • Studor v Bohinju – skupina kozolcev pod vasjo,
  • vas Studor v Bohinju,
  • domačija Trenta 1,
  • Vršič – Ruska kapelica.

Vsebinsko so enote nepremične kulturne dediščine razvrščene na devet osnovnih tipov dediščine:

  • profana stavbna dediščina: npr. domačije, žage, kovačije, mlini, mostovi, prestaje, kmetijski gospodarski objekti, graščine, trdnjave, vile, hoteli, župnišča, Aljažev stolp;
  • memorialna dediščina: npr. spominska znamenja in plošče, ki zaznamujejo čas obeh svetovnih vojn, vojaška pokopališča oz. grobišča, spomeniki in spominske plošče različnim osebnostim;
  • naselbinska dediščina: npr. planine, vaška jedra, zaselki, skupina kozolcev;
  • sakralna stavbna dediščina: cerkve, kapelice, znamenja in razpela;
  • arheološka dediščina: npr. arheološka območja, naselbine, najdišča, grobišče;
  • kulturna krajina: planine in Triglavski narodni park kot celota;
  • zgodovinska krajina: območja, povezana predvsem z zgodovino prve svetovne vojne;
  • sakralno-profana stavbna dediščina: ambient cerkve sv. Janeza Krstnika v Ribčevem Lazu.

Premična kulturna dediščina

Premično kulturno dediščino praviloma hranijo muzeji, galerije, arhivi in knjižnice. Na območju narodnega parka deluje pet muzejev: Gorenjski muzej Kranj, Gornjesavski muzej Jesenice, Kobariški muzej, Tolminski muzej in Slovenski planinski muzej kot enota Narodnega muzeja.

Urejene in za obiskovalce dostopne so muzejske zbirke: Oplenova hiša v Studorju, Planšarski muzej v Stari Fužini, Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni, Trentarski muzej v Domu Trenta v Trenti, Muzej sirarstva v Kobaridu in zbirke v trdnjavi Kluže.

Nesnovna kulturna dediščina

Nesnovna kulturna dediščina na območju narodnega parka obsega predvsem ustno izročilo in ljudsko slovstvo, uprizoritve in predstavitve, šege in navade, znanje o naravi in okolju, gospodarska znanja in veščine. V register nesnovne kulturne dediščine sta vpisani dve enoti: otepanje – koledniški obhodi maskirancev – v Bohinju in priprava Bohinjskega mohanta.