Strokovna predavanja in video vsebine o parku in širše

Prof. dr. Boštjan Pokorny, Fakulteta za varstvo okolja: RAZISKAVE SEVERNEGA (ALPSKEGA) GAMSA V SLOVENIJI IN EVROPI: VPLIV OKOLJSKIH DEJAVNIKOV IN MEDVRSTNIH ODNOSOV

Predavatelj je predstavil širšo evropsko perspektivo stanja in trendov v populacijah severnega gamsa (Rupicapra rupicapra), s poudarkom na podvrsti alpskega gamsa (R. r. rupicapra). Poudarek je na predstavitvi različnih dejavnikov (npr. okoljske spremembe, medvrstni odnosi), ki vplivajo na vitalnost populacij in na različne trende med visokogorjem in hribovjem, ki jih zaznavamo tudi v Sloveniji. Poleg pregleda nekaterih zanimivih ugotovitev tujih raziskav predavanje temelji na najnovejših ugotovitvah domačih raziskovalcev, ki v zadnjih letih proučujejo gamsa v slovenskem prostoru, vključno z Julijskimi Alpami in območjem Triglavskega narodnega parka. Med drugim je predavatelj predstavil populacijsko dinamiko vrste, genetske značilnosti severnega gamsa v Sloveniji in na Balkanu, zastopanost vrste v prehrani velikih zveri, spreminjanje oz. variabilnost telesnih mas kot kazalnika stanja populacij ter prostorske razlike v moči (velikosti) rogljev gamsov v Sloveniji.

Tilen Hvala, Zavod za gozdove Slovenije: PLENJENJE IN HRANJENJE S PLENOM PRI EVRAZIJSKEM RISU V JULIJSKIH ALPAH

Evrazijski ris spada med vrhovne plenilce, zato lahko posredno in neposredno vpliva na številne medvrstne odnose v ekosistemu. V Sloveniji velja za eno najbolj ogroženih vrst sesalcev, zato je njeno raziskovanje ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje. Leta 2021 je v Julijskih Alpah potekala ponovna naselitev risa, kar nam je s pomočjo GPS ovratnic in uporabo avtomatskih kamer omogočilo spremljanje plenjenja in hranjenja s plenom pri risu na doslej neraziskanem območju. Na območju Julijskih Alp smo terensko pregledali več kot 80 mest uplenitev plena in pridobili informacije o strukturi risjega plena in vrstne pestrosti mrhovinarjev, ki so se pojavili na risjem plenu. Analizirali smo topografske značilnosti mest uplenitev plena in ugotavljali, ali prihaja do izbire določenih habitatnih struktur za uspešnejše plenjenje s strani risa. Povprečen čas iskanja plena in hranjenja na plenu s strani risov v Julijskih Alpah smo primerjali z enakimi podatki za rise v slovenskih Dinaridih in ugotavljali, ali prihaja do razlik med območjema. Predstavljena raziskava je prva, ki je celostno analizirala prehranjevanje in plenjenje risa v slovenskih Alpah in je odprla številna nova raziskovalna vprašanja za proučevanje te skrivnostne mačke.

Spremembe temperature zraka in padavinskega režima postajajo vse bolj očitne po vsej Evropi. Medtem ko pogosto razpravljamo o njihovih neposrednih vplivih, manj znani – a nič manj pomembni – so njihovi sekundarni učinki, kot je vpliv na stabilnost goratih pobočij. Skalni podori so naravni del dolgotrajnih geoloških procesov – posledica tektonike, preperevanja in drugih dogajanj v Zemljini skorji. A čeprav se ti procesi odvijajo zelo počasi, je nastanek skalnega podora pogosto nenaden in nepredvidljiv. Zato se znova in znova postavlja vprašanje: Kaj sproži skalni podor? In kako točno se zgodi?

V predavanju je predavateljica predstavila nastanek skalnih podorov in kako hitre temperaturne spremembe povzročajo toplotne šoke ter s tem spremembe napetosti v kamninah, ki vodijo do nastanka podorov. Osvetlila je tudi, zakaj podnebne spremembe, z vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi dogodki, spreminjajo pravila igre – in zakaj je razumevanje teh procesov danes pomembnejše kot kdaj koli prej.

Predavanje, izvedeno v Infocentru Triglavska roža Bled 8. 10. 2025, se uvršča v obeleževanje letošnjega mednarodnega dneva geopestrosti, katerega tema je »Ena Zemlja, mnogo zgodb«.

V petih oktobrskih in enem novembrskem terminu v letu 2025 predavatelji različnih raziskovalnih institucij in posamezniki predstavljajo najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe.

Arhitektura Alp je plod potreb, naravnih danosti in možnosti graditeljev in uporabnikov. Material je kamen in les, kamen za trdnost in obstojnost, les pa za vse, kar je v dotiku z živimi bitji. Arhitektura ni namenjena le človeku, ampak tudi živalim, tako domačim kot divjim.

Najštevilčnejši in zato tudi najpomembnejši objekt je seveda hiša, le bivalna ali pa v sklopu z gospodarskim delom, predvsem s kaščo, hlevom, senikom. Velikega pomena so tudi pomožni objekti, kot so sušilnica, vodnjak, ledenica, čebelnjak, kozolec, mlin, žaga, repnica itd.

Pastirska arhitektura je v Alpah najvidnejša: namenjena je predvsem pastirjem in sirarjem, skrbi tudi za varnost živine. Je predvsem lesena, skromna, a učinkovita. V naravi se umika pašniku, brežine pa izrablja tako za udobje dostopov kot za razgled, ki zagotavlja nadzor nad čredami.

V arhitekturi se kaže vloga človeka tako v detajlu kot v celoti, posebej pa v postavitvi v prostor, kjer se je vedno umikal na rob uporabnega, da je ostalo tisto malo zemlje med skalami za polja in pašnike.

Kultura je v Julijskih Alpah že od nekdaj visoka.

Predavanje, izvedeno v Infocentru Triglavska roža Bled 1. 10. 2025, se uvršča v program Dnevi evropske kulturne dediščine 2025.

V petih oktobrskih in enem novembrskem terminu v letu 2025 predavatelji različnih raziskovalnih institucij in posamezniki predstavljajo najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe.