Območje Triglavskega narodnega parka je botanično zelo raznoliko in velja za pravo botanično zakladnico navadnih in nenavadnih rastlinskih vrst, v članku z naslovom Kaj nam ponuja narava in kako so naši predniki znali to izkoristiti? V zadnji številki časopisa Svet pod Triglavom opisuje Andreja Papež Kristanc iz Zavoda za uporabno botaniko Divji vrt.
Od kod izraz "zamašiti"?
Naši predniki so različne rastline zaradi odvisnosti od dobrin iz lokalnega okolja in drugačnega življenjskega ritma podrobno proučili in uporabili na vse smiselne načine. Nabiralništvo je bilo pomemben del v življenju ljudi. Nabirali so hrano za ljudi in krmo za živali, zdravilne rastline ter rastline, ki so jih uporabljali za druge namene (npr. pletarstvo, barvanje tkanin, izdelavo lesenih izdelkov).
»Za zatesnitev špranj v svojih bivališčih so naši predniki pogosto uporabljali mah, od tod tudi izraz, da nekaj »zamašiš«. Čeprav mah ni bil uporaben zgolj v ta namen,« opozarja avtorica članka. Ranjeni pastirji in vojaki so si namreč včasih s šotnim mahom oskrbeli krvaveče ali okužene rane.
Posebej so naravne vire cenili v pomanjkanju
Še posebej pa so ljudje naravne vire cenili v pomanjkanju. »V prvi svetovni vojni so menda vojaki v krnskem pogorju komaj čakali pomlad, da so se v dolini na Kobariškem lahko najedli bukovega listja. Podatki iz etnološke literature kažejo, da so v obdobju obeh vojn in kmalu po drugi svetovni vojni zaradi pomanjkanja maščob v Sloveniji stiskali olje iz bukovega žira, leta 1947 ga je bilo skoraj 50.000 litrov,« navaja avtorica besedila.
Celoten članek lahko preberete na 20. strani časopisa Svet pod Triglavom, ki je v elektronski izdaji na voljo tukaj.
Časopis Svet pod Triglavom je namenjen prebivalcem, obiskovalcem, ljubiteljem in podpornikom. Brezplačno ga prejmejo prebivalci parka, na voljo je v informacijskih središčih Triglavskega narodnega parka.